domovoj blog

lomografija

domovoj — Wed, 27 Aug 2008 06:09:12 +0000

Canon EOS 400D, Canon EOS D10, Canon EOS D30, Canon EOS 30, Canon EOS 500, Canon EOS 300, Praktica MTL 5B in LOMO Smena 8M. Vsi moji fotoaparati, kot so v obratnem vrstnem redu prihajali (in odhajali) v moje roke skozi mnoga leta mojega bolj ali manj resnega ukvarjanja s fotografijo. In le kdo bi si mislil, da bom po skoraj treh desetletjih iz pozabljenega predala spet izbezal majhnega črnega rusa, ki sem ga za nepomemben drobiž še kot smrkav kratkohlačnik kupil v lokalni trafiki.
Jep, lomografija je postala kultni pojav, globalni trend in način življenja (zgodba o nastanku lomografije TUKAJ ). Tudi pričujoče vrstice pišočega so navdušili močni kontrasti, prenasičene barve, mehki robovi, nenavadni izrezi in razmazane podobe tiste fotografske pišmevuhovske spontanosti. Ne spletu je kajpada moč dobiti tudi že raznorazne dodatke (barvne filtre za bliskavico, fisheye kamero, pripomočke za podvodno fotografijo …). Ne vprašajte me, kaj od tega imam. Imam vse.

P. S. V galeriji kmalu tudi LOMO fisheye fotografije.

armenija

domovoj — Sun, 24 Aug 2008 06:40:41 +0000

olstarke

domovoj — Fri, 22 Aug 2008 11:59:06 +0000

Svoje prve All Star copate sem si kupil že pred leti, v namene resnega rekreativnega košarkarjenja s skupinico podobno zašpehanih istomišljenikov, s katerimi smo po odmerjenem igralnem času običajno še dolgo v noč trobezljali raznolike modrosti zelo širokega, a med seboj popolnoma nepovezanega spektra. (Družbica se je v tistih dveh letih vsakotedenske športne aktivnosti pojavljala v raznih transformacijah, vendar je njena temeljna naravnanost, torej pivce po rekreaciji, ostajala konstantna). Po skrbnih in dolgotrajnih proučevanjih smo se naposled dokopali do dobro utemeljenega spoznanja, da je igranje košarke za naše estetsko-filozofske duše prenaporno (pa na kao kronično pomanjkanje časa smo se družno izgovarjali) in naše začetno športno navdušenje se je se polagoma, kot kapljica tinte, ki jo kaniš v čašo vode, porazgubilo. Košarkarske copate sem postavil v kot, kjer so z leti postali zgolj le še zaprašen spomin (občasno sem si jih sicer še nataknil za kako nepomembno štihanje vrta).
Ko sem pred tedni takole iz dolgočasja listal po spletnih straneh tiste znamenite e-dražbe, sem naletel tudi na zelo ugodno ponudbo legendarnih platnenih copat, kakršni so, povsem prezrti in neopaženi, zaradi malce nepozorne nege pa tudi že precej zasmrajeni, ležali nekje na dnu družinske omare z odsluženo obutvijo. Skrbno sem izbral barvo ter jih urno naročil, s Kitajske, uspešno že v tretjem poskusu (vedno pač ne gre tako enostavno in gladko na daljavo zadeti željene številke čevljev)!
In zdaj sem ob naključnem mimobežnem srečanju z našimi najstniki nemalokrat deležen vedno enakega komplimenta: »Učitelj, ful dobre čevlje imate!«

hdr

domovoj — Sun, 17 Aug 2008 16:23:00 +0000

Na nedeljskem izletu po zgornještajerskem sva se z Nikolajem tokrat poigravala s HDR fotografijo.

olimpijada

domovoj — Thu, 14 Aug 2008 21:06:51 +0000

Preživljanje letošnjih vročih avgustovskih dni sem si v svoji iskreni otroški prostodušnosti že pred meseci predstavljal kot ležerno gnezdenje na kavču, buljenje v malega hišnega ljubljenčka z ljubeznivo domačnostjo ter malce trapasto navijaško spremljanje olimpijskih iger.
Vendar pa je Sovrag, poleg tega da preko svojih hlapcev in dekel v raznobarvnih dresih vztrajno, namerno in iz čiste hudobije nagaja Našim na poti do kolajn (gnusna nakana se je Sovragu deloma že ponesrečila!), na nepojasnjen način dosegel, da je bilo dosedanje spremljanje olimpiade, vsaj z vidika pišočega, duhamorno dolgočasno. Na vso srečo bodoče dogajanje kaže tendenco trendne rasti: v zgodnjih jutranjih urah po našem času začnejo s tekmovanjem pingpongaši!

baltik

domovoj — Mon, 11 Aug 2008 07:19:35 +0000

metulj

domovoj — Fri, 08 Aug 2008 09:52:14 +0000

Tale orjaški metulj z razponom kril čez 10 cm je danes obnemoglo pristal na našem dvorišču.

volga

domovoj — Fri, 08 Aug 2008 08:53:34 +0000

Волга, Волга, мать родная,
Волга, русская река,
Не хотела ты подарка
От донского казака!

Čez vso obširno ravnico, ki se je razprostirala med zmedo tistih pisanih hišk je v tihem dostojanstvu med bujnim ščavjem in od sonca ožarjenimi kamni, po katerih so se gonili neki nepomembni martinčki, tekla najdaljša evropska reka in prinašala razkošen, rahlo smrdljivkast zadah ruskih step.
Lagodno sem se sprehajal ob obali in pljuval v penečo se vodo, ki je šumno bežala pod mano, pomakal roke v mrzlo reko ter uganjal podobne kratkočasnosti. Willy je mimogrede še omenil, da se je ob Volgi odvijala bržkone najbolj krvava bitka v zgodovini človeštva, kakšne druge omembe vrednejše prigode ali dovtipa pa se od tam pri najboljši volji ne morem spomniti.

(klikni za povečavo)

kryžių kalnas

domovoj — Wed, 06 Aug 2008 06:03:46 +0000

Hrib križev, simbol litovske narodne identitete.

čakalna vrsta

domovoj — Sun, 03 Aug 2008 11:33:22 +0000

stepska melanholija

domovoj — Fri, 01 Aug 2008 07:10:19 +0000

V teh dneh, ko sonce tako okrutno žge, da ti pred očmi miga razbeljen zrak, v mislih pa se ti prično prikazovati z drobnimi kapljicami orošene steklenice hladnega piva, se včasih zazrem v prazno in v temen kotiček mojega srca se naseli otožno obarvano razpoloženje. Stepska melanholija; po-potovalna malodušnost; hrepenenje prehajanja, potovanja, iskanja; potreba/želja/volja po spet oditi, zapustiti, osvojiti, spoznati, se premakniti, odbrzeti, drugače videti, se vrniti … Potovati je včasih zelo naporno in tudi neprijetno, a spominjati se je vedno vznemirljivo in lepo. Toni stepske melanholije, ki v zmehčani svetlobi udarijo na plano, so sestavljeni iz številnih in povečini razveseljivih drobcev naključne polpreteklosti.
(Na vzhodu pravijo, da so prostranstva naše notranjosti neskončno večja od neizmerljivih dimenzij vesolja.)
Vakuum otožnosti prebrodim z vrnitvijo v realnost – čaka me izdelovanje ilustracij za novo šolsko publikacijo, začenjajo se intenzivne lutkarske vaje, pa še oblikovanje onih promocijskih razglednic mojega mesta mi kljuva nekje v malih možganih. Vmes si na eBayu pozorno ogledujem in se s prvinsko radostjo naslajam celo nad tistim pregrešno dragim Canonovim L lečovjem, za katerega mi je v globini duše vendarle popolnoma jasno, da si ga ne morem in ne kanim (vsaj ne še tako kmalu) privoščiti.
In iz tega ljubeznivo zdolgočasenega spokoja, povsem organsko in nevsiljivo, stepska melanholija kar naenkrat izgine tako, da tega niti ne zapazim.

fotogalerija rusija: 3d

domovoj — Tue, 29 Jul 2008 12:07:06 +0000

Nadenite si 3D očala!
(Avtor vseh stereofotografij je Willy.)

fotogalerija rusija: kaliningrad

domovoj — Mon, 28 Jul 2008 06:46:57 +0000

fotogalerija rusija: ljudje

domovoj — Mon, 28 Jul 2008 06:02:49 +0000

koprc

domovoj — Sun, 27 Jul 2008 12:35:33 +0000

Kar se prehranjevanja v ruskih restoranih in cenejših obcestnih krmilnicah tiče, sem se kar vestno izkazoval s puhlo štorastim izborom ter seveda strastni nagnjenosti do kuretine in tamkajšnjih slovitih zelenjavnih juh, boršča in soljanke.
A najsi sem še tako zabodeno zrl in se ostro naprezal s tistim v grebljicah nakracanim menujem ter z debelim mrmrajočim glasom, ki je poudarjal resnost moje odločitve, naročil karkoli, jed je bila vedno obilno začinjena s koprcom. To rastlinico (definicija pravi, da je to vrtna zdravilna začimbnica z rumenimi cvetovi v kobulih, Foeniculum vulgare), ki jo pri nas uporabljamo pri vlaganje kumaric, najdete namreč v ruski kulinariki praktično v čisto vsaki solati, juhi, omakah, kot dodatek k pečenemu mesu, radodarno ga posujejo celo na pizzo (nasploh sem to obsedenost z ukropom zapazil po vsem nekdanjem sovjetskem imperiju) …
Včasih so baje verjeli, da svež koprc, položen pod blazino, pomaga proti nočnim moram in smrčanju. Te hipoteze ne bi mogel potrditi, se mi pa dva dni po vrnitvi domov po koprcu še vedno rahlo kislo spahuje.