o naključjih
V življenju se vse zgodi, samo hribi se ne srečajo. To je moja stara modrost, ki je nesporna in neizpodbitna in drži kot UHU lepilo.
Človek, obseden s premišljevanjem (kot recimo jaz), bo tako ob svojih globokoumnih in pretanjenih izvajanjih prav gotovo našel cel kup osebnih prigod, ki so vzbrstele iz spleta povsem običajnih naključij. Pred leti se mi je recimo zgodilo, da sem po zakotnih uličkah Brna iskal cenovno sprejemljivo prenočišče in naletel na hostel s tipično socialistično sivo zdolgočaseno notranjščino in rahlo smrdljivkastim zadahom. Edina svetla točka je bila nekakšna receptorka, mladenka precej simpatičnih fizičnih danosti, ki se je podpisovala kot Pavličkova …
Naslednje dni sem potem s sopotnikoma preživel v Pragi, kajti Brno, to je pač treba povedati, ni lepo mesto. Pravi vzrok mi je že izhlapel iz glave, bržčas pa je bila kriva moja nežna in čuteča nrav, da sem se odločil, da tisti pridni receptorki iz živahne metropole v njeno južnočeško provinco pošljem pozdravno razglednico (resnici na ljubo je treba priznati, da sem zraven nakracal še nekaj sentimentalnih neumnosti). No, in ko smo s tistimi težkimi nahrbtniki prek ram zavili v neko preprosto trgovinico na praški železniški postaji, s tehtnim razlogom nakupa znamke za omenjeno razglednico, sem nanjo (na dotično Pavličkovo namreč, šele leto kasneje sem izvedel, da ji je ime Martina), sam bog ve po kakšnem naključju nabasal pri blagajni prav te nepomembne prodajalnice. (Samo za težo naključja običajnega vsakdana naj omenim, da je med mestoma 185 km razdalje, češka prestolnica pa ima že samo brez številnih turistov skoraj poldrugi milijon prebivalcev.)
Ne da bi se posebej zavijal v težko meglo nekakšnih globljih mističnih in simbolnih pomenov, sem osupli deklini v svojem dialektičnem materializmu lastnoročno izročil tisto toplih in iskrenih čustev polno kartico ter pohlevno kot govedo v klavnico odpeketal na svoj peron.
(Čez približno leto dni sem sicer potem od nje dobil celo e-pismo, vendar pa je najina korespondenca, ne da bi imela kakšen tehten ali poseben razlog za to, zamrla že po kakih treh mejlih …)
Danes pa berem o nekem srečnem Američanu, ki je samo dva dni po tistem, ko je na lotu zadel 181 milijonov, spoznal še ljubezen svojega življenja.
Kakšno neverjetno naključje! 
Naklučja ja … . Jaz jih imam tudi par za ušesi, ampak se še vedno ne morem odločiti – so ali jih ni in so to fakti, ki jih jaz ne vidim tako. Na primer leta 80 na popotovanju po Evropi sem 3x srečal par iz Ljubljane v Evropi !!!!!! Čisto nepoznan par iz Ljubljane, ki ni ravno veliko mesto. 3x v roku enega tedna na popolnoma različnih koncih(Amsterdam, Munchen, Salzburg-meja) in potem nikoli več v Ljubljani …. . Ne prej ne kasneje … . Absurd totalen.
obstaja knjiga: Pomen sinhronosti v vašem življenju … predlagam, da jo vzameš v roke in prebereš, meni je lani padla na glavo v knjižnici, potem pa sem jo kupila v knjigarni – naključje
hm, kako naključje bi šele bilo, če bi Američan zadel na lotu, čez dva dneva pa se zaljubil vame
Možnost, da bi kak Američan zadel milijone in se takoj nato zaljubil vame, me nekako ne navdušuje. V svoji skromnosti se bolj ogrevam za varianto, da kak milijonček pokasiram jaz. Z ljubeznijo svojega življenja sem pa itaq že povsem dostojno preskrbljen. Tako bi imel tisti, ki snuje naključja, bistveno manj dela in bi lahko šel po kosilu malo dremat.
Kakorkoli že zgleda zadetek na lotu vabljiva zadeva, bi v primeru, da se me prime kaj takega(za kar pa ni nobenega strahu
), to vedel do smrti samo jaz in lep del cvenka bi popolnoma anonimno odromal na naslove raznih živalskih zavetišč, kjer bi lahko kaj dobrega naredil ipd. Ljubezen življenja? Kaj pa ima to z denarjem? Tega dvojega jaz ne znam povezati, čeprav me okolica vztrajno prepričuje v nasprotno 
. No tudi tu sem približno tako uspešen, kot pri loteriji 
. Morda pa je to dvoje res povezano 
– naklučje 
. A-a ne bo to, po moje samo nisem sihroniziran pravilno, kar pa v mojem primeru sploh ni naklučje, prej pravilo 
.
Truba, tule bom povsem odkrito priznal, da sem žival in da je moj kraal moje zavetišče. Saj verjetno boš zapopadel, na kaj namigujem?
ŽŽ velja, ampak pri moji sreči v življenju, ti priporočam, da ohraniš day job
.
@truba, “Ljubezen življenja? Kaj pa ima to z denarjem?”
ja, je povezava, ker obstajajo ljudje, ki ljubijo denar …
Mogoče bi pa morali kartati za denar … odvisno seveda od tega, kaj si želite. Denarja ali ljubezni – saj poznate rek: Če nimaš sreče pri kartah, imaš pa v ljubezni. Me zanima, koliko ljudi bi pri kartah namerno izgubljajo … Nič se naj ne prepušča naključju …
Stari, ko boš umrl in prišel v nebesa, te bo Bog potrkal po čeu in ti rekel, če je tebi treba pokazat trikrat, ne samo dvakrat. Ker takšno naključje se ne more zgoditi brez razloga. Ni šans, ne podpišem in pika
Pri meni ne dela sreča ne tu ne tam Mavrilna, preverjeno. O ljudeh, ki ljubijo denar pa ni vredno izgubljati besed, še menj pa čas.
Ja sam malo zmatran. Sovrag je namreč na nadvse prekanjen način dosegel, da so vremenske napovedi za pohodni dan pretirano poudarjale dež in premalo sonce, tako da sem pod vplivom preokupacije z dežjem nabasal rukzak s softshell anorakom in parazolom ter pozabil na kremo za sončenje. Svoje je dodal še kanister rdečke.
@Alex
Celo mene, zapriseženega skeptika, ob tem obhajajo tesnobne slutnje, da si z izjavo zabrodil naravnost v popolno neujemljivost temeljne Resnice.
Se podpišem pod Vuka.
Glede denarja & ljubezni pa je v Mavričinem cajtengu dober vic. Včerajšnja izdaja.
Povezava ziher je, vem da ni enolična, je večparametrična, vsaj tridimenzionalna in nje razumevanje sorazmerno odvisno od € na računu.
Ja, Volk ima popolnoma prav …in Smorny, ki se z njim strinja, tudi … Domovoj, ko te naključje (jaz sicer rajši uporabljam besedo pomenljivost, odkar sem prebrala v neke zgornjem mojem komentarju omenjeno knjigo) zadene, vrže s tira, je treba izkoristit priložnost, ne pa pohlevno odpeketat na peron.
Hehe, Smorny, si začel brat cajteng na zadnji strani? Nimamo osmrtnic, veš …
Seveda Mavrična, tako bi ravnal vsak, ki ga lahko po psihološki karakterizaciji označimo za razumno osebo. Treba pa je vedeti, da jaz nisem ravno najbolj ostro orodje v lopi.
hehehe, saj ni (vedno) stvar razuma, da prav reagiramo … te je pač čisto zmedlo.
Kakor tudi ni stvar razuma, ampak morebiti naključja, da sem zamuštrala besede pri naslovu knjige in nadaljnjih mojih pametovanjih in uporabila pomenljivost namesto sinhronosti, pa to ugotovila na mojem blogu, ko sem gledala, katero ključno besedo bom uporabila za zadnjo objavo.
tako da imamo:
naključja
pa pomenljiva naključja = sinhronosti,
pa je takoj drugače naslov knjigi in jaz ostajam blondinka, če ne po laseh in po karakterju, pa vsaj po duši. Naivna do amena. Pa vendar ne tako zelo, da mi ne bi bilo sumljivo, če bi se kdo zaljubil vame, potem ko bi zadela na lotu.
Ja sonce zna biti utrudljivo, čisto razumem
.
.
.
In se tudi strinjam s predhodniki, da je bil galop na peron napaka. Sinhronizacija že mora biti pomembna zadeva, ker gradijo tsko velike sinhrotrone verjetno
Mavrična, ko boš zadela na lotu, se spomni name in nakaži nekaj denarja živali ŽŽ-ju, prosim
ja, če lahko nakažem anonimno …
pa da te ne bom potem spraševala za št. TRR, mi jo lahko že zdaj poveš, eh, kar kartico daj pa PIN kodo, da bom vzela nekaj denarja za vplačilo loto listka …
ŽŽ-ja vprašaj za te stvari – on je prejemnik. Se mi zdi, da si zmotno mislila, da se javljam za sponzoriranca
.
Za 180 mil $ bi bila tudi jaz njegova ljubezen!