svečan-o
Približno dve leti nazaj se je zgodilo, da sem imel v določenem trenutku poleg nekaj odvečnega časa v rokah prazen nič. To praznino niča sem po znamenitem načelu nedoločljivosti zapolnil z ustvarjanjem bloga, ki je tako postal zapolnitev niča in hkrati njegova izpolnitev. Dvoje pomladi kasneje je blogič zrcalo smisla, poglabljanje življenske izkušnje in širjenje zavesti po eksponentni krivulji; moje malo močvirnato in nekoliko otožno pribežališče, ki slučajnospoštovanemu obiskovalcu ne ponuja nikakršnih umetniških ali humanitarnih vsebin. Čeprav se tudi iz takih povsem posvetnih tem v zapletenem postopku separacije občasno izloči kakšna z izrazito bivanjsko tematiko …
(Skrajno narcisoidno in neskromno včasih rad pomislim celo, da je moje bloganje vzvod, ki varuje človeško družbo na Zemlji pred popolnim razkrojem ter vliva obupan strah v kosti Sovraga in njegovih hlapcev.)
Hkrati sem nadmočno ponosen, da se je iz tirov dolgočasnega vsakdanjika normalnežev uspela izkobacati četica pametnih in duhovitih ljudi, ki v življenju očitno nimajo koristnejših opravkov, kot komentirati moje beležke (ti osebki sicer živijo tudi v resnici, a so obenem imaginarni liki, ki sem si jih izmislil ob ustanovitvi bloga).
In tako se tolčemo naprej. 
Čestitam. Kratko in jedrnato – več besed bi bilo nepotrebnih.
Hepibrzdej
. Darilo v obliki domače naloge dobiš kmalu 
.
Še ena, ki nima koristnejšega dela, kot pa da komentira pri tebi …
Vse najboljše blogu, da je uspel zapolniti nič, in tebi, da ga dopolnjuješ z novimi vsebinami
Koliba, v kateri bivakira Domovoj, ne more biti slaba koliba. Vsaj jaz se čisto udobno počutim v njej.
Prisrčna hvala za kontinente.
Tudi ve zablodele ovčice ste vedno dobrodošle v mojo kolibo, zadnjo postajo za vse, ki so v življenju izgubili kompas.
Čestitke smrkavcu Blogcu in ateju Domovoju
Danes v bistvu obeležujemo v ustvarjalni lenobi porojeno idejo in vizualizacijo bloga, ki jo je v življenja neizprosno silo kasneje tehnično prenesel BeTeK, minister za e-zadeve. Večna mu slava.
Dejanska obletnica prve objave bo sicer šele čez deset dni …
Ja, čestitam. Kdo bi so mislil, da je minilo že dve leti. Mislim, da je blog zrasel v enega izmed najboljših blogov v Sloveniji. Malo več optimističnih vsebin bi dodalo se Sladki greh na smetano na kavi.
PS: Minister samo izvršuje prošnje premiera in upa, da ga v času gospodarske krize ne vrže v nižji plačilni razred.
Bolje je imeti pred seboj poln kozarec Napitka kot prazen in prav tako je lepše imeti v življenju blog kot pa praznino niča. V njegovih vsebinah je moč prepoznati tematski odsev stvarnosti, ki ni rožnata. Časi so pač takšni. Sicer pa se karakter itak izoblikuje v viharjih življenja.
Kljub temu se ti BeTeK recesije ni bati – za ohranjanje tvoje telesne in duhovne kondicije v napornih operacijah prenove bloga te bom še naprej velikodušno nagrajeval z zgoraj omenjenimi Napitki. Zato mi lahko mirno zlezeš iz dela telesa, kjer hrbet izgubi svoje dobro ime.
Predvidevam, da misliš na vrat.
Čestitam, kolega!
Hja … Bloganje pojmujem kot neke vrste vrtičkarstvo – čiščenje, štihanje, okopavanje, sajenje in gnojenje lastnega drobnega koščka rodovitne zemljice, kjer namesto raznoterih kulturnih rastlinic kalijo tihe samorastniške misli. In včasih, ko pokukam čez sosednji plot in opažam, kako se zaradi neredne revizije razrašča plevel na kakem od meni jako ljubih blogičkov (teh ne bom poimensko imenoval, čeprav je seveda popolnoma jasno, da gre v prvi vrsti za borsteja in 3dede), postanem izrazito melanholičen …
Renton, ti pa uredi, da bomo lahko pri tebi komentirali tudi navadneži in ne le elita, prijavljena na Blogger in par ostalih najpopularnejših družbenih omrežij.
Oštja, veš da nisem sploh opazil, da imam omejeno?! Hvala za opozorilo.
Ne omenjaj po nemarnem Borstejevega imena.
Jutri ali pa čez vikend? Se slišiva. 
Pivo za rojstni dan?
@Renton
Oštja je sošolec hčerke naše kuharice. Jaz sem pa domovoj.
@borste
Vikend, vsekakor. Po neuradnih informacijah naj bi v naši mili vukojebini že bila (končno) odprta tudi kitajska restavracija.
domovoj: neuradne informacije so baje meso postale. Piščančje v sladko-kisli omaki.
Čestitke tudi z moje strani.
Zelo rada pokukam na enega zanimivejših blogov v slovenski
blogosferi, zato mu kličem še na mnoga leta…………..
BeTeK, spet je tu baje …