o ezoteriki
Morebiti sem kljub svojemu videzu globoko premišljujočega moža res zgolj precej omejen subjekt, takorekoč čisto navadna človeška drobnica iz vzhodnih provinc. Nikoli, ampak res nikoli namreč nisem zaštekal koncepta elegantno preprostega procesa zdravljenja Zemlje (šlo naj bi za premagovanje energijskih blokad, ki ovirajo pretok življenjskih sil), ki ga je dobitnik osrednje slovenske nagrade za likovno umetnost
patentiral kot litopunkturo. Nekih bistvenih sprememb na bolje od takrat, ko na ključnih točkah sveta stojijo njegove kamnite kompozicije, namreč ne zaznavam; pravzaprav se mi zdi ta planetek kljub temu vsaj enako, če ne še bolj zajeban kot prej.
(Zelo podobno tudi nikoli nisem začutil Coelhove genialnosti, medtem ko sem nad Castanedinimi modrostmi obupal že po nekaj trudoma pozorno prebranih straneh in se, kot nekdaj brata Coen, vprašal kdo je tu nor.)
Spet drugi zdravijo univerzum, ta ogromen in nadvse zapleten organizem z informiranimi kozarci in oživljanjem vode s subtilnimi energijami, vibracijami in kodami, svetlobnimi NLP nihali, ki samodejno harmonizirajo fizično in energetsko telo, z orgonskimi sevalniki, ki bojda odpravljajo vzroke vseh bolezni, eloptičnimi antenami, svetlobnimi puščicami in drugo najnovejšo radionično tehnologijo. V vsej svoji plehkosti razumem pač samo to, da je to new age ali-kakorkoli-ga-že-imenujemo gibanje zajadralo v povsem praktične podjetne vode ter postalo prava industrija, ki letno ustvarja lepe prihodke raznoraznim zdravilcem, vedeževalcem, astrologom in gurujem …
Po drugi strani pa je seveda moralno nedopustno naivnežem dovoliti, da obdržijo svoj denar.
Bojda pomaga razumeti vse zgoraj našteto, če primerno razredčiš svoje možgane tako, da pridejo vse stvari na primeren, vsaj približno enak in običajno prav nizek procent vsebnosti možganov v razredčilu. Običajno sredstvo za redčenje so vse oblike alkoholnih pijač, zdravilna zelišča(kjer je doziranje zapleteno še bolj kot razumeti zgoraj navedeno, ampak je pa končni učinek toliko bolj zabaven, da se terapijo splača ponavljati) in še kaj bi se našlo. Bolj primitivne drobnice iz nekih drugih okolij trdijo, da podobne učinke dosežeš tudi z uporabo stika gorjače z glavo ali večjega kamna z glavo, a se mi zdi ta receptura skrajno sumljiva in bi raje ostal na domačih preizkušenih receptih.
Če se vse skupaj ne obnese takoj, je potrebno terapije ponavljati do zadovoljivega rezultata ali do obstoja zadnje sive celice, kar pa zna biti enako zadovoljivemu rezultatu.
Na zdravje, oziroma, na razumevanje !
Hehehe: Lorenzo Licalzi, Lepo je biti guru. Kdor hoče osvojiti žensko, se ji mora zdeti zanimiv na tistih področjih, ki jih tudi sama najbolj ceni. Samozavestni Andrea Zanardi se posebej pripravi za vsako lovišče: po živilskem trgu se sprehaja s preračunljivo nerodnostjo nesrečnega samca, ob katerem se zgane širokogrudno srce vsake prave gospodinje. Ko zapeljuje strastno antiglobalistko, se udeleži protestov ob srečanju G8 v Genovi … Senzibilna Maria, ljubiteljica organsko pridelane makrobiotične hrane in vzhodnjaških filozofij, je za Andreo velik izziv, zato prebere ducat knjig o duhovnem razvoju in se vpiše na tečaj meditacije, japonske kuhinje in komuniciranja z drevesi. A to še ni vse, kar ga čaka na dolgi poti do sreče … Avtor se duhovito ponorčuje iz sodobnih seksualnih navad in površnega zanimanja za vzhodnjaško duhovnost, s katerima si olepšujemo sivo vsakdanjost. V tem inteligentnem potopisu po novodobnih mitih junak s kameleonskimi sposobnostmi pooseblja “sanjskega moškega”, ki hoče za vsako ceno ostati v koraku s časom.
Meni se že ob misli na gurujevo epizodo z objemanjem dreves nabirajo ta žlehtne solze
.
Odkar smo zanemarili plemenito veščino namakanja močeradov v žganici, smo pač prisiljeni posegati po vsakovrstnih surogatih.
Gospod ustanovitelj scientologije naj bi rekel nekaj časa pred scientologijo, da je treba, če hočeš obogatet, ustanovit vero (in ljudje bodo drli k tebi in ti prinašali denar)
tako da, ustanavljam novo versko skupino, lahko se mi pridružite, kajti prvi bodo imeli največ privilegijev pri drobnici
Ja, seveda plačat bo treba članarino, mesečnino, letnino, zato se bodo dobila razna opojna sredstva in pralni prašek za pranje možganov
O nova piramidna shema na religiozni osnovi, požegnana s substancami
. Uspeh zagotovljen. Ali je višina članarine/participacije že znana?
.
Močeradovec se bojda še potihem pridobiva v Poljanski dolini in hribih okoli, čeprav so mnenja deljena in nekateri govorijo tudi o natolcevanju. Svoje dni je o tem v Mladini napisal obsežen članek B. Ogorevc. No glede na avtorja in temo članka sem tudi jaz precej skeptičen glede točnosti navedkov v članku – bojda močeradovec povzroča hude utrganine in dezorientacijo. Govorice krožijo, da je pri avtorju to močno izraženo. zdaj pa ni znano al je njegov članek resničen al se ga je samo hudo nalezel. Karkoli je že bilo – dela
Žakob&Truba, pri žganjekuhi je najtežji in najzahtevnejši del priprava mase, iz katere se bo kuhalo. Gnoja, ki nam ga vsakodnevno marljivo servirajo, zlepa ne bo zmanjkalo, zato bi predlagal, da z združenimi močmi destiliramo vsaj kakšen liter drekovca. Šilce pristne domače govnare je biokemični katalizator, ki ne le da topi možganske celice, ampak okrepča tudi omaganega duha ter pomaga v boju zoper hudo zimo in nizke temperature!
Eh Domovoj iz tega serviranega sranja niti destilacija ne potegne ven nič uporabnega. Ostanem pri lokalnem sadjevcu in teranovem likerju iz domačih mi piskrov. Okrepča in ogreje, preverjeno.
Moram pa priznati, da bi s skupnimi napori morda res lahko kaj pametnega skuhali in trade mark mi je všeč. Ga bo treba zaščititi – govnara mekana ali pa domača bljuzgotina.
Teranov liker se dobro sliši, lokalni sadjevec pa prav tako! Sem ZA.
Doma imam sicer še nekaj ukrajinske vodke in glažek Peščerske rakije iz Bolgarije. ŽŽ, slednjo šparam za naju, ko se ti bo z onim novim oldtajmerjem posrečilo prikobaliti do skrajnih SV meja domovinice.
Truba, kaj pa kakšna bruhanca, bi šlo?
Malo me še bega geografsko poreklo te govnare/bljuzgotine, ker brez tega pa danes ne gre več. Tudi vinskega kisa brez tega ne moreš več prodajati, kar cviček poglej.
Teranov liker ni problem, ko ga zmanjka pristavim nov lonec. Samo dostavo ne vem kako bova izvedla. Sadjevec vari sosed, pa ga noče prodajati. Ne vem v čem je problem.
Vidiš ideje pa kar na kup letijo – veseli kozlevčar bi tudi lahko bil trade mark.
Hm, ampak na tem blogu se prav vsako komentiranje, četudi je prispevek še tako tematsko bogato duhovno zastavljen, izteče v debatiranje o alkoholu, babah, povsem običajnih trivialnostih ali nepretencioznih neumnostih.
Ja ne vem zakaj se pritožuješ, saj ti take stvari pišeš, mi samo komentiramo
. A zdaj bodo pa bralci krivi al kaj
?
No, meni vsekakor ni jasno, čemu bi morali v vseh pogledih zdravi osebki klobuštrati o kakih obskurnih festivalih in slično, ko se pa vendar kot na pladnju ponujajo mnogo bolj navdihujoče teme. Lahko pa za hec ustanovimo Kvačkarski krožek Karlosa Kastanede, se potuhnemo ob improviziranem šanku in predebatiramo vse znane in za civilizacijo pomembne vidike afere Čepin. Istočasno pa seveda budno prežimo, če bo kaj obetavnega uletelo skozi napol odprte dveri. Včasih najbolj nori experimenti obrodijo prav osupljive sadove. Oziroma bolje: običajno so prav nori experimenti tisti, ki sploh kaj obrodijo
Spoštovana kolega, daleč od tega, da bi se pritoževal nad zgoraj omenjenim dejstvom! Da modrujemo o vsakodnevnih banalnostih, namesto da bi brodili po globokih teorijah umetnosti, visoke politike ali pa se motovilili okoli reševanja odprtih globalnih problemov samo priča o tem, da smo v tem pobesnelem svetu vendarle še ohranili potrebno mero zdrave pameti.
Evo jaz skuham liter teranovega pa skupaj premerimo vse vpadne in drugačne kote sodobnih vidikov današnje kočljive situacije. Samo še čas in kraj zločina določimo. Ta vikend ne velja, ker ga bom kuhal
.
Kdo pa bo zadolžen za zadnjih 5 številk Lady in ostalih sorodnih publikcij s tematiko družbeno ekonomskih razmer s pogledom in komentarji zunanje političnih zadreg po širnem nam svetu? In pa kdo prinese volno, pletilke, kvačke in ostalo nujnopotrebno robo?
Sorry, tista roza mačka zgoraj, ki obljublja vsemogoče, sem namreč jaz. In vse kar je obljubila res drži, oziroma, sem se pripravljen držati
.
Čuden tale blog
. iz starega dedca in pol sem ratal roza mačka. Upam, da se ne razve ….
Prav ti je, kaj pa pišeš v službenem času!
domovoj, disketa z možgani
Čakaj se preselim hitro domov. Drugače pa sem najlepši pri MH – dickface with antena on the top of my head
. Čista zmaga
.
.
Pa fouš si mi, ker lahko med službo pisarim. Da bi ti ja cel naslednji teden kreda obupno škripala po tabli
Zdaj imamo flomastre, nekateri zaslužneži pa tudi že interaktivne table.
tole pa spominja že na dedji krožek, ne kak kvačkarski babji, ampak kot da so pravi dedi ob šanku, dva sedita na barskih stolih in imata komolce na šanku, ostali pač morajo debatirat stoje.
zdaj si vas predstavljam že več, sami si izberite vloge:
1. sedi, rit mu nemarno visi prek obeh straneh stola, komolci na šanku, pred njim prazen kozarec takratkega in zraven kozarec neke čudne rdeče brozge. Od časa do časa se počoha pod pazduho, potem pa z isto roko zajema ašaride, ki jih je kelnarca nastavila pred njim. Navdušen je nad Čepinovo, a tega ne prizna. Rajši klobasa (ker ni spil samo enega takratkega in enega kozarca brozge) o vplivu izpušnih plinov na možgane srnjačka Bambija.
2. sedeči, v nezlikani srajci in bordo puloverju prek nje, od časa do časa si gre z eno roko skozi lase, prav tako v skledo z arašidi. druga roka pa je oklenjena okrog kozarca, ki ga res niti za hip ne spusti. Od časa do časa skrivaj in prestrašeno pogleda proti vratom, ker je namreč doma povedal, da bo prišel domov ob šestih. No, ni on kriv, da ga niso vprašali, ali je to zvečer ali zjutraj. čepinova mu ni všeč, ker ima rajši suhljate, nenamazane rjavolaske. O depilaciji pa ve vse, zato ga ostali vedno z veseljem poslušajo.
3. stoji na vogalu šanka, prepričan, da tudi za šank velja isto, kot za mizo. če si na vogalu, se ne boš poročil. Prhljaja nima niti pod točko razno, saj so mu kolegi v službi povedali, s katerim šamponom si mora umivat lase, no, tisto, kar mu je od las ostalo. Čepinovo osebno pozna in natančno ve, kdo je kriv in kdo ne.
4. se jim pridruži malo kasneje, šel je namreč na pedikuro in manikuro, ker pelje naslednji dan družino v toplice na kopanje. Pride oblečen natančno tako, kot je videl zadnjič na televiziji oblečenega Raaya iz skupine Turbo angels. Čepinovi je včeraj napisal pismo, polno spodbudnih besed, a si ga ne upa oddati. kot ponavadi se tudi danes nasloni na šank samo z dlanjo, da se boljše vidijo njegovi nohti (valjda francoska manikura), arašidov ne je, ker redijo, obožuje pa rdeče vino, ker je v njem nekaj železa, pa tisto brozgo, ki jo izpod pulta od časa do časa vzame kelnarca. ob tem vedno zarotniško pomežikneta.
stranski osebi sta dve: kelnarca in kuharca
1. kelnarca je mali angelček, čez oprsje ima več kot pa v višino, kratko krilce in oprijeta majčka. pač razlog, zakaj hodijo zgornji štirje v to gostilno. Obožuje naturalistične romane in filozofske eseje. V gostilni dela, ker je njena sestra tu dobila moža, pa upa na srečno ljubezensko zvezo tudi ona. Včasih je malo pikra, a to je samo zaradi tega, ker se slabo prehranjuje. je pa enkrat plesala v neki diskoteki, kjer je nastopla Čepinova. Ker dve tako lepi ženski ne moreta biti v istem prostoru, je rekla, da je Čepinova grda.
2. kuharca od časa do časa pogleda skozi linico na drugi strani šanka. je debelušna in lušna. Kake barve lase ima, se ne vidi, ker nosi mrežico in kapo. oblečena je po zadnji modi, ortopedske čevlje vedno sezuje, preden gre pogledat v lokal, če so gostje zadovoljni s hrano. Takrat si da gor bele lakaste škornje. Zaljubljena je v svojega moža, všeč pa ji je tudi eden od gostov pri šanku. zna kuhati žganje.
Uršulinko smo dodobra vzburili. Kot že rečeno: nori experimenti obrodijo osupljive sadove.
hahahahahahahaha, Žakob, hahahahhahaha
jaz sem frigidna
kot se za uršulinke spodobi
Tisti na vogalu ovalnega šanka, v rdeči CCCP trenirki in trdno oklepajoč se svojega kriglčka, ki ve (saj ne da bi se hvalil) vse o vsem, je po vsej verjetnosti moja malenkost. Lasišče pa mi je ravno danes pohvalila frizerka, rekoč, da imam izjemno žimaste in močne lase (hkrati je sicer dodala, da sem za svoja leta že kar precej siv, kar seveda prvo pohvalo gladko izniči).
Mimogrede, kdo je to Čepin?
Tak literaren izbruh pa še ne. In to v komentarjih in ne na svojem blogu! Ne morem verjeti s čem smo te tako stimulirali. ŽŽ nekaj bo res na tvoji trditvi o norih eksperimentih.
.
Drugače pa drugi ne morem biti, ker ne maram niti zlikanih srajc, kaj šele pomečkanih. Četrti sploh ne, ker ne ustrezam z ničemer, razen s skupnim zrakom, ki ga šnofamo. Tretji je premalo opisan, da bi se našel v njem. Odsotnost prhljaja v redkih laseh pač ni opis, po katerem bi palicaji našli kriminalca, kaj šele kaj drugega. Prvi mi torej ostane, čeprav ne maram unega plastičnega knedlja, ki muči mikrofon, limitira v solariju proti ocvirku in ima srečo, da pljuča delajo avtomatsko, ker mislim, da drugače tudi dihat ne bi znala in bi crknila in jo niti mož ne mara, čeprav je znan, da se spotakne ob vsak drek na cesti… . Uf, kelnerca obeta ampak preveč cajta zabije v svojih romanih in esejih. Če bi jo cepil s kuharco, ki zna šnopc kuhat, pa malo hlevske kreposti in finega perila, madona se mi že oko solzi. Če pa zna še pivo prinesti iz hladilnika pa bi bila za oženit. Kuhat itak zna kuharca in tej geni morajo tudi v komplet, jasno.
Uršula sebe ne vidiš tu zraven? Ko si že nas tako lepo sprojecirala na platno v naših glavah, daj ustrezi nam, pa še sebe zraven nariši/opiši, prosim. Pa ne moremo biti sami dedi in osebje. Madona zgledamo ko šoferski toplovodarski krožek v bifeju na pumpi ob obvoznici
Uršulinka z lepim se hvališ
. Sicer me nisi prepričala v svojo hladilniško krepost ampak se ne bom spuščal v polemiko z nuno – itak sem uradno budist in se ne spodobi 
Domovoj kje si dobil CCCP trenirko, madona? Iščem že dalj cajta, gre lepo skupaj s supergami Tigar iz Pirota.
Ker imam primakljaj osebja v rezidenci sem se primoran za pol ure odstraniti v smeri naprave za termično obdelavo hrane in si popedenati kulinaričen presežek(ne da bi se tudi jaz ravno hvalil, ampak ko me že ravno nobeden ne vpraša) .
Glede teme bi dodal, da že od začetka blagovne menjave do plastičnega denarja velja: ko imajo norci denar, pametni služijo.
Uršula: kuharce so ponavadi drugačne. Ali je to le skozi moje oči?
@Truba
Ukrajinski fuzbalski dres se najlažje in najceneje dobi v Odessi, CCCP trenirko pa na štantih pred moskovskim muzejem zgodovine velike domovinske vojne.
Za nas, ki smo bolj počasne telečje pameti, pa na srečo obstaja eBay …
Kadar mi je kaka dama zatrjevala, da je frigidna, se je to večinoma dalo prevesti v: “Dokaži mi nasprotno, če si taprau desc.”
Res pa je, da se že dolgo ne ubadam s tovrstnimi prevodi in znabiti, da sem malo iz vaje.
popoln OT, sori vnaprej
(nanaša se na Trubino občudovanje avatarjev): Medtem ko se pri meni generirajo povečini zeleni monsteridi, se pri domovojčku rozasti
.
Na, pa se je podvomilo tudi v mojo moškost …
Eh današnje ženske – dvomijo v vse in vedno
. Grem nazaj kuhat, če bom hiter pa lahko še zlikam in dam prat naslednjo žehto….
Domovoj, tale tvoj prispevek lahko mirno proglasiš za največji dosežek litopunkture vseh časov, čeprav jo še vedno ne štekamo
. Ampak rezultat je prav pozitiven.
Pa res. Castaneda bi morebiti celo dejal, da združuje vse radosti in trpljenja tega sveta, da je vsak med nami komentatorji na molekulski ravni povezan z ostalimi. Da sem takorekoč šaman.
hihihiihi, na Trenjih imajo pavzo, Čepin je v njej.

aja, jaz sem računala , da se bo še Smorny oglasil tu, zato sem opisala četrtega moškega.
Prhljaj oz. brezprhljajna glava je simbol ehm, kvazimetroseksualcev …
in ja, Žakob, še vedno prav prevajaš ženske izjave
ja, saj sem razmišljala, da bi namesto kuharice in kelnerce opisala M.H. in mene, ker smo pač udeleženi v debati, pa si nekako nisem upala.
eden od moških ima oblečeno tako “šuškavo” trenirko, včasih so bile strašno moderne. Ko si naredil korak, je vse šuštelo.
Božemili, kak avatar imam!!????!!!!!
4.
Kristus božji
joj, ni nujno,da ste po vrsti za šankom, tako kot ste se ti pojavili … to se kar sami zmenite, kdo je kdo … prednost pri izbiranju ima domovoj
Zdaj sem poguglal za “Čepin”. Navrže mi bjond čufto?! To je to?
ja, medijska ločitev v SLoveniji. Zdaj so Trenja in Aleš Čepin je v njih gost: in lepo prosi, da mediji nehajo objavljat zgodbe o njuni ločitvi in zakonu, ker njegovi otroci trpijo pri tem.
Domovoj, kaj Pogačnik celo Zemljo akupunktira? ali samo po SLoveniji?
Hehe Uršula. Sebe in MH nisi upala notri opisat, ampak dede si pa naredila tako krasne, da ne vem kaj še tukaj delajo, ker jih Holywood že nestrpno čaka
.
@MH: OT? WTF? NNŠAZJC?
No, naj dve si lahko prestavljaš kot sanjski rdečelasi ženski
a holivud? valjda, če vam je prav napišem scenarij s štirimi moškimi za šankom, kelnarco, kuharco in še dvema ženskama, ki prideta malce kasneje v špil. Seveda, ker vas sploh ne poznam, ne boste iskali dlake v jajcu in podobnosti zaradi kake tožbe.
grem pisat osnutek …
Hm, jaz kot kelnarca ali kuharca v nobenem moškem zagotovo ne bi vzbudila niti kanček domišljija (beri me ne bi opazili sploh). Znam pa odlično fotokopirati
.
MH, vsaka veščina je darilo z neba. Vendar bi jaz na tvojem mestu o fotokopiranju raje previdno molčal. Človek si vse prehitro nakoplje na pukl kakega cviklna. Komot pa ciklostiraš erotično psihodramo, ki bo prišla izpod tipkovnice vrle Uršulinke, in to v zares veliki nakladi. Predpisali jo bomo kot obvezno študijsko gradivo za vsakogar, ki se bo vključil v Kvačkarski krožek Karlosa K., pomlatili goro cekinov in se čoporativno preselili na Nauru. Pa še od špirita, ki izpuhteva pri ciklostiranju, bomo zadeti kot zverjad.
Nauru, hir wi kam
Fotokopiranje je bilo cviklasto in epistemološko. Cviklasto zato, ker je z omenjenim povezana ena najbolj bizarnih zgodb pri nastajanju pred kratkim izdanega leksikona Osebnosti (btw, jaz nič kriva
). Epistemološko pa zato, ker me na gverilsko obdobje z Rastkom M. veže kopica smejalnih spominov na upravljanje fotokopirca, pri čemer se je izkazalo, da če sem absolutno neprimerna za liftboja, bi lahko kadar koli bila fotokopirka
. Omenjena veščina pride prav v časih, ko akakijevskim administratorčkom, potegajočim se za razne isote, večina dneva mine – ob fotokopircu. To pa zato, da lahko taiste paprije potem … e-arhiviramo
.
Tako da, Uršula, Maja bi še eno zgodbico o štirih mužikih in dveh dekletih v sobi za fotokopiranje. Oštarija je v primerjavi s tem prostorčkom čista dolgočasnica
.
Btw, domovoj, a si opazil, da je možgan mojega službenega monsterida večji od možgana tvojega
. Pa še roza ni
.
Domovoj: Da sem takorekoč šaman.
Uf, da nam ne boš začel še kasirati!
Aha, Žakob, erotično mora bit obarvano … ja, saj razumem, bolje se bo prodajalo. Eh, združila bom zgodbi iz fotokopirnice in lokala v nekaj napetega kot štrumpantl. Malo službenih intrig, malo vere, malo erotike, pa fotokopiranje skrivnih dokumentov.
Domovoj, oprosti no, …. eksperiment kuhanja bruhalnice doživlja nepredvidene posledice
ŽŽ – pa kje si Nauru našel
? Porka manometer, od lastnih prebivalcev v vrečke pralnega praška zapakirano in prodano domovino. Pa ni vse v Pacifiku raj na zemlji
. Dejmo se ustavit pa še enkrat premisliti. Pejmo raje kam drugam, samo Nauru ne ali pa neham kvačkat in štrikat(ups, pa sem rekel, da tega ne bom izdal za vsak primer, če se je frakcijsko treba kdaj odcepit zaradi razhajanj v pogledih na zunanjo politični položaj na naši frnikuli:).
. Mislim, da nisi imela to v mislih, no sem imel pa jaz. Če uporabim tvojo taktiko – sue me
. No pa v novem scenariju ne bi rad bil kot v prvem, ko najbolj spominjam dejansko na šoferja v kanotijerci s čikom v goflji (pa že nekaj let ne kadim), z visečo ritjo ovito okoli obupanega stolčka (pa se mi zadnje cajte manjša) in tudi higienski minimum imam precej višji kot pa je prva spodnja posrana palica v kurniku. Saj ne mislim, da bi morali biti prestavljeni v glamurozno nerealno pravljico. Vsaj v bolj kulturnen lokal nas daj
. Morda bi pa ZF scenarij lahko napisala enkrat in bi špelunka lebdela tam zadaj za Jupitrovimi lunami ali pa v presledku med Saturnovimi prstani – tam je vsaj lep razgled, če bi morda postrežba šepala
. Pa ne pozabi MH dati kopirec z zadostno količino papirja v prtljago – menda je tam redka, pa toliko bolj motena, oskrba
. MH gverilska fotokopirka na tajni misiji na Saturnu, preoblečena v fatalno kelnerco
.
MH – še vedno ne vem kaj je OT
Uršulinka – sanjski rdečelasi nuni v delovnih oblekah iz Agent Provocateur-ja
Pink cat srikes again
.
. Pa ne okoli govorit
.
. Prav ustrezno, bi rekel . Sem kar malo zmeden takole, ko pridem na job pa vas kar naenkrat ne prepoznam več
…. Ok kar je res je res – pa kako ravno meni to roza mačko, mater …. pa še pse mam rajši … Eh klasično zame – kismet, bad kharma, whatever – menda mine …
Pa kje sem si tak avatar zaslužil
Ampak Uršulinka ima pa vrelec modrosti na glavi
Truba, vsak se sme razkropiti, kamor se hoče. Osebno sem se odločil, da se bom razkropil na Nauru in pri tem ostajam. Prvič zato, ker ne boleham za nekimi viški domišljije. Drugič pa zato, ker mi je bilo dano spoznati, da znajo najmanj obetavne zadeve človeka najbolj ugodno presenetiti. Pa še pretirane gneče ni okoli njih.
@ Uršulinka: zaradi mene lahko v svojo štorijo vkomponiraš tudi goli sex. Vendar se mi zdi, da vsaj malce hrepenenja, prepevanja podoknic, bolščanja v luno in podobnih hecov naredi zadevo bolj privlačno. Glasujem torej za erotiko. Pa po možnosti brez kompletnega bestiarija domačih živali, sicer si lahko natovoriš na grbo Evo Leo Müller, pol smo pa tam.
ŽŽ se absolutno strinjam. Iz nekega neznanega razloga sem bil prepričan, da je Nauru čoporativni cilj. Malo se mi upira življenje na gomili ptičjega gnojila. Kar se redke naseljenosti tiče pa imava precej enak okus. Pravzaprav bi v Pasifiku še najbolj ustrezal otok Suvorov.
Nauru, Suvorov, Pasifik???
Dečki, a se nismo že dolgo nazaj zmenili za Sahalin?
No dolgo nazaj smo začeli z arcnijami, potem pa smo na podlagi tega dobili inšpiritizacijo in nas je malo zaneslo….. Sorry
Truba, ti si kot Arsen Lupiga, mojster preobleke!
(manje džentlmen više lopov press)
Domovoj se spomnem Arsena Lipige, mi pa ti na momente deluješ kot vitez od kisele štrudle