stari mizantrop

Njega dni je v našem predmestju, v svoji skromni bajtici samotarsko ždel stari mizantrop, v preprosti ljudski zlobi Trepetlek imenovan. Še prav dobro se spominjam njegovega že močno izžetega obličja, pa tistega vonja, ki je vel iz njegove ponošene obleke (bržčas po naftalinu in skromnem obedu, mogoče kaki repi ali korenju, malo pa je že dišal tudi po vosku in krizantemah), predvsem pa njegove vzkipljive jezljivosti. Vedno ko je Trepetlek (sicer bolj poredko) nerodno opotekaje zakolovratil po ulicah našega malega mista, se nas je za njim kot jata zloveščih vran takojci zbrala tolpa lokalnih paglavčkov ter z grozo in navdušenjem v razburjenem cviležu kričala: “Trepetlek, Trepetlek gre!” Njegove drobne ptičje oči so z nenavadno ostro hudobijo in pozornostjo kar švigale po malih pobalinih, z zanj značilno razdražljivostjo, patološkim izbruhom nekontroliranega besa pa je z od jeze klecajočimi nogami in drhtečimi rokami vihtel nad glavo svojo betežniško palico ter s spačenim obrazom in z groznim rezkim glasom krakal neke svoje kletvice. Nas pa je preveval globok občutek velike pustolovščine in neizmerne nevarnosti, pa čeprav nas je v bistvu preganjal samo nekakšen kruljav eremit in vaški posebnež.
Kaj in zakaj ga je pehalo v tiste živčne zlome, polne ponorelega besa, smo lahko vsi samo ugibali. Včasih, ko nam je zakrotovičila domišljija, smo si v mislih predstavljali vse mogoče in Trepetlek je bil v teh legendah, kamor je vsak rad pristavil tudi svoj lonček, tragična žrtev mnogoterih vojn, od soške fronte do bitke na Sutjeski. Ja, smo modrovali, tako se lahko v človeškem bitju skozi leta nabere toliko in takšnega gneva, če je duša trpinčena.

Po skrbnih in dolgotrajnih proučevanjih sem se dokopal do dobro utemeljenega spoznanja, da z vsako levitvijo vse bolj in bolj postajam ljudomrzniška reinkarnacija starega Trepetleka. 😐

56 Comments to 'stari mizantrop'

Subscribe to comments with RSS

  1. Smorny MonsterID Icon Smorny said,

    Izmikaš se… 🙄

  2. Domovoj, pridi enkrat za štos v LJ in pelji na sprehod Amelie – vem, da mi ne verjameš, ampak pes deluje na človeka v vseh pogledih zelo pozitivno. Ko sva se v nedeljo z B. sprehajala po Tivoliju v res slabem vremenu in že v polmraku in sem bila jaz manj kot 1 m stran z Bajkom – so ga ustavljale ženske vseh starosti in spraševale o tem in onem 😀 . Po pravici povedano ene parkrat niti jaz nisem mogla dojeti, ker mene pa čisto noben ni ustavil in me vprašal, kakšne pasme je pa moj pes, koliko je star in kakšno hrano je. Oba z B. sva se spomnila nate in na tvojo kelnarco ter se spraševala, ali bi se nemara zgodilo podobno 😉 .

  3. Domovoj, polepšal ti bom dan z obljubo, da ti vsaj do petka ne bom najedal z nasveti. Pa ne zato, ker sem tako uvideven, pač pa zato, ker bom veslal po bella Italia.
    Mejte se vsi skupaj 🙂

  4. domovoj MonsterID Icon domovoj said,

    Mostly harmless, v življenju sem imel tri pse (zadnji je bil ob meni častitljivih 15 let; za pecanje deklin so bili sicer neuporabni, ker so kot čistokrvni vaški zaplotniki vse življenje itak preživeli pod svobodnim soncem) in kakih 20 mačk. Trenutno imam samo še mačkona, ki sliši na ime Nikola (po ruskem carju Nikolaju kakopak). O pozitivnih vplivih živali na človeka me torej ni potrebno prepričevati. 😉

    Žakob Žablonski – sredi delovnega tedna v Sredozemlje na jahtarjenje … Ti si moj idol, zbogom otožje! 🙂

  5. Uršula MonsterID Icon Uršula said,

    @Silvasti, aha, zmedena sem in jemljem osebno … fajn ..
    no drugič bom gledala z druge perspektive in se ne bom šalila … sem mislila, da je dovolj jasno, če zadaj lepim smeškota …
    in če si že ugotavljal uro mojega pisanja komentarjev: včasih ponoči pridem šele domov ali pa delam ponoči za računalnikom, pa ne zaradi pomanjkanja ljubezni.

    @Domovoj, delaj in ravnaj po lastni vesti, pa boš zvest samemu sebi .. če smo že v fazi delitve nasvetov …

  6. domovoj MonsterID Icon domovoj said,

    Tako. Mislim, da lahko zdaj, ko smo tudi uradno dosegli nov rekord v številu komentarjev pod kakšnim mojim prispevkom, zadevi prilimam zaslužen epilog …
    Konec koncev se verjetno strinjamo, da s starimi mizantropi ni prav nič narobe. Ne spomnim se namreč, da bi v kakšnem zakonu izrecno pisalo, da moramo imeti soljudi radi. Morda je to sicer zaobjeto v božji zapovedi ljubi svojega bližnjega, toda tudi tam ta bližini ni specificirana. 😀

    domovoj, over and out

:: Trackbacks/Pingbacks ::

No Trackbacks/Pingbacks