krote

objavljeno v stripeki

belorusija

objavljeno v potepanja, stripeki

vlak

objavljeno v vsakodnevnice

Jesen se nam je letos vtihotapila nič kaj sramežljivo in pod večer, ko sonce nekako otožno lepo klone v zaton, se spominjam prenekaterih očarljivo toplih juter, ki sem jih preživel na železniških postajah. Za svoja nahrbtnikarska romanja si namreč najraje izberem prav vlak, kajti menim, da je to prevozno sredstvo najudobnejša alternativa (lastnega prevoza tako ali tako nimam), na tistih še posebno dolgih meditativnih poteh pa v miru nastajajo tudi prenekateri osnutki za sproščena, ne nujno globoka razmišljanja. Prav rad imam tudi tisti značilen vonj po postajni hitroprehrambeni ponudbi, ki veje med trumo težkih culic in torb tovorečih ženščin ter dedcev, ki že navsezgodaj z utečenim varanjem odloka ministra za zdravje o jutranjem netočenju žganih pijač radostno letajo po kolodvorskih bifejih in gostilnah.
In potem, ko se kot nekakšna vase pogrezajoča ogromna gmota po tiho rjavečih železniških tirih zakotalika potniški vlak, se udobno namestim nekje ob oknu ter gledam pokrajino, ki spokojno hiti mimo. Sopotniki med romantičnim ropotom koles zdrknejo v omotičen sen in ležijo vsevprek po tistih z zdaj že obrabljenim blagom tapeciranih klopeh kot trop zaklanih odojkov; po ozkih hodnikih se neslišno in potuljeno, z neko brezsmiselno marljivostjo plazijo raznih prigrizkov ponujajoči vlakovni uslužbenci ter kondukterji, ki s turobno resnostjo luknjajo vozne karte; jaz pa se, če že ne drugega, odpravim na sprehod do bifeja ali vsaj veceja.
Tako železničarsko idilo pogrešam v mojem mestu … Širokotirno povezavo v beli svet je sicer dobilo že za časa presvetlega cesarja Franca Jožefa, vendar pa od šestdesetih let prejšnjega stoletja kolodvorsko poslopje milo sameva in v tožnem srcu mu mehko poje spomin na dobre stare čase.

narcis in eho

objavljeno v vsakodnevnice

Vljudno vabljeni! 😉


(klikni za povečavo)

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

Tokrat dvojna doza. 🙂

mobilatorij

objavljeno v vsakodnevnice

Mobilni digitalni laboratorij … 🙁

Pa še doma … 🙂

ars altera pars

objavljeno v vsakodnevnice

NAPOVEDNIK.ARSALTERAPARS je promocijski projekt gledališke skupine, ki skozi video-retrospektivo osemletnega ukvarjanja z fenomenom teatra v Gornji Radgoni predstavlja zgodbo o angažiranem teatru s poudarkom na osebnem doživljanju jaza med bivalnim in ustvarjalnim prostorom samih umetnikov.
(to sem prepisal)
O naslednjem projektu se pa tudi že glasno šušlja. 😉

ena proti nič

objavljeno v vsakodnevnice

o krvavih bitkah

objavljeno v vsakodnevnice

Skoraj prepričan sem, da sem vsaj v eni stvari med vodilnimi na svetu. Ne poznam namreč človeka, ki bi se pri enem samem navadnem britju tolikokrat porezal, kot pravkar brane povedi pišoči razkolnik. Iz kopalnice prihajam po vsakem odstranjevanju obraznih ščetin okrvavljen kot junak iz kakšne epske bitke, denimo tiste, ko je Teodozij, oborožen z najnovejšo vojaško doktrino Epitoma rei militaris v krvavi bitki pri Frigidu, Mrzli reki oz. Vipavi leta 394-ega premagal Evgenija Flavija, ki ga je na prestol zahodnih provinc postavil frankovski armadni general Arbogast, prvi German z najvišjim činom v rimski vojski.

Nekoč sem se oklal na še posebej občutljivem mestu, t. i. lepotični piki (ki pravzaprav sploh ni pika, temveč nekakšna rjava bulica, topoglavo naseljena ravno na bradi; pa tudi lepa ni) in krvavel dobra dva dni. Čeprav v omilitev tegob svojega prozaičnega vsakdanjika uporabljam vsemogoče triple senzorje in protectorje najslavnejših proizvajalcev žiletk, se mi uspe poškodovati celo z običajnim, resda precej cenenim (za take povsem banalne vsakodnevne rituale pa čisto uporabnim) električnim brivnikom.

Še dobro, da nimam hemofilije ali HIV-a ali pa kakšne druge bolezni na h

rušev demo projekt

objavljeno v melodije

Prijatelj in prosvetni kolega Ruš, tudi soborec mojega brata v bendih Revenge in Wrong, je na svojem 6 let starem PC-ju z zato namenjenim mehkovjem posnel svoj avtorski demo projekt.

Next Page »