ko bom velik, bom menih

objavljeno v vsakodnevnice

V teh dneh, ko se kot bolnik v globoki komi poslavljam od brezskrbnih počitnic in razmišljam (pa ne ravno s simpatijo in naklonjenostjo) o še enem stresnem šolskem letu, sem v svoji lastni intelektualni prebrisanosti in prodornosti izdelal skrajno zvit načrt – v službo bom hodil samo še kakšno dobro desetletje, potem pa bom postal menih! V spoštljivem občutku do čudeža stvarstva se bom umaknil v nek samostan, kjer bo poduhovljenje moja edina neodtuljiva pravica, dolžnost ter največja radost in kjer bodo dnevi in leta počasi, z nekakšno megleno lagodnostjo polzeli mimo. V tistih tehnološko naprednejših časih bo morebiti internet napeljan tudi že do dolgega zaporedja tihih meniških celic in mi bo prijazen opat s pokroviteljsko ljubeznivostjo dovolil celo še naprej klempati po temu blogu, kdo ve …

V zvezi s tem me resno žuli še misel, da bi se prepisal kar med pravoslavce in odšel meditirat v kakšnega od staroslavnih bukovinskih kloštrov, tam gor v zelene Karpate, med tiste razmetane griče in hribe, kjer bi kuhal prvovrstno samostansko viljamovko, slikal ikone ali pa obnavljal sinjemodre freske na fasadah. Pa še briti se mi ne bi bilo treba nikoli več v življenju.

murski posejem

objavljeno v vsakodnevnice

Odlazi cirkus iz našeg grada.

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

lomografija

objavljeno v fotoblog

Canon EOS 400D, Canon EOS D10, Canon EOS D30, Canon EOS 30, Canon EOS 500, Canon EOS 300, Praktica MTL 5B in LOMO Smena 8M. Vsi moji fotoaparati, kot so v obratnem vrstnem redu prihajali (in odhajali) v moje roke skozi mnoga leta mojega bolj ali manj resnega ukvarjanja s fotografijo. In le kdo bi si mislil, da bom po skoraj treh desetletjih iz pozabljenega predala spet izbezal majhnega črnega rusa, ki sem ga za nepomemben drobiž še kot smrkav kratkohlačnik kupil v lokalni trafiki.
Jep, lomografija je postala kultni pojav, globalni trend in način življenja (zgodba o nastanku lomografije TUKAJ ). Tudi pričujoče vrstice pišočega so navdušili močni kontrasti, prenasičene barve, mehki robovi, nenavadni izrezi in razmazane podobe tiste fotografske pišmevuhovske spontanosti. Ne spletu je kajpada moč dobiti tudi že raznorazne dodatke (barvne filtre za bliskavico, fisheye kamero, pripomočke za podvodno fotografijo …). Ne vprašajte me, kaj od tega imam. Imam vse. 😀

armenija

objavljeno v potepanja, stripeki

olstarke

objavljeno v vsakodnevnice

Svoje prve All Star copate sem si kupil že pred leti, v namene resnega rekreativnega košarkarjenja s skupinico podobno zašpehanih istomišljenikov, s katerimi smo po odmerjenem igralnem času običajno še dolgo v noč trobezljali raznolike modrosti zelo širokega, a med seboj popolnoma nepovezanega spektra. (Družbica se je v tistih dveh letih vsakotedenske športne aktivnosti pojavljala v raznih transformacijah, vendar je njena temeljna naravnanost, torej pivce po rekreaciji, ostajala konstantna). Po skrbnih in dolgotrajnih proučevanjih smo se naposled dokopali do dobro utemeljenega spoznanja, da je igranje košarke za naše estetsko-filozofske duše prenaporno (pa na kao kronično pomanjkanje časa smo se družno izgovarjali) in naše začetno športno navdušenje se je se polagoma, kot kapljica tinte, ki jo kaniš v čašo vode, porazgubilo. Košarkarske copate sem postavil v kot, kjer so z leti postali zgolj le še zaprašen spomin (občasno sem si jih sicer še nataknil za kako nepomembno štihanje vrta).
Ko sem pred tedni takole iz dolgočasja listal po spletnih straneh tiste znamenite e-dražbe, sem naletel tudi na zelo ugodno ponudbo legendarnih platnenih copat, kakršni so, povsem prezrti in neopaženi, zaradi malce nepozorne nege pa tudi že precej zasmrajeni, ležali nekje na dnu družinske omare z odsluženo obutvijo. Skrbno sem izbral barvo ter jih urno naročil, s Kitajske, uspešno že v tretjem poskusu (vedno pač ne gre tako enostavno in gladko na daljavo zadeti željene številke čevljev)!
In zdaj sem ob naključnem mimobežnem srečanju z našimi najstniki nemalokrat deležen vedno enakega komplimenta: »Učitelj, ful dobre čevlje imate!«

hdr

objavljeno v fotoblog

Na nedeljskem izletu po zgornještajerskem sva se z Nikolajem tokrat poigravala s HDR fotografijo.

olimpijada

objavljeno v vsakodnevnice

Preživljanje letošnjih vročih avgustovskih dni sem si v svoji iskreni otroški prostodušnosti že pred meseci predstavljal kot ležerno gnezdenje na kavču, buljenje v malega hišnega ljubljenčka z ljubeznivo domačnostjo ter malce trapasto navijaško spremljanje olimpijskih iger.
Vendar pa je Sovrag, poleg tega da preko svojih hlapcev in dekel v raznobarvnih dresih vztrajno, namerno in iz čiste hudobije nagaja Našim na poti do kolajn (gnusna nakana se je Sovragu deloma že ponesrečila!), na nepojasnjen način dosegel, da je bilo dosedanje spremljanje olimpiade, vsaj z vidika pišočega, duhamorno dolgočasno. Na vso srečo bodoče dogajanje kaže tendenco trendne rasti: v zgodnjih jutranjih urah po našem času začnejo s tekmovanjem pingpongaši! 😀

baltik

objavljeno v potepanja, stripeki

metulj

objavljeno v vsakodnevnice

Tale orjaški metulj z razponom kril čez 10 cm je danes obnemoglo pristal na našem dvorišču.

Next Page »