revenge

objavljeno v melodije

Iz Revenge so kakih deset let nazaj nastali Wrong.
Oblikovanje naslovnice albuma: jaz.
Kitara in kriki v ozadju: moj brat. 😀

o fuzbalu filozofsko

objavljeno v vsakodnevnice

Med rednim in rutinskim prečesavanjem slovenske blogosfere naletim te dni vse pogosteje na gumpce, ki me z vzvišeno prezirljivostjo prepričujejo, da je gledanje nogometa debilizem par excellence in da smo pasivni foteljaši še večji moroni od onih preplačanih retardirancev trpečih obrazov, ki se po skrbno urejeni zelenici z vso predano zavzetostjo navidezno brezsmiselno gonijo za okroglim usnjem. Resnici na ljubo od nogometašev verjetno res ni pričakovati poglobljenega razmišljanja o Heglovi Fenomenologiji duha in suspenzu empirične realnosti – tem bolj pač, da znajo felšati žogo čez zivi zid tako, da pristane v rašljah. Po možnosti z obema nogama enakovredno.
(Ne vem sicer, kaj bi bil primer športa za intelektualce. Veslanje čez Blejsko jezero prav gotovo ne, pa tudi nabijanje žogice čez napeto teniško mrežo se mi ne zdi pretiran intelektualni napor. Nemara ameriška varianta nogometa, predvsem vzgled tega, da so igralci takorekoč izključno napaberkovani iz vseh ameriških vseučilišč – dasiravno pravzaprav še nikjer nisem zasledil, da bi kateri od teh kot oglje črnih mišičnjakov dejansko naredil pomembnejšo akademsko kariero.)

Se pa iz svojega otroštva spominjam (in isti fenomen zapažam tudi pri dandanašnji mulariji), da smo sošolce, ki jih je bolj kot brcanje žoge zanimalo tiho ždetje nekje na obrobju in zamaknjenost v svoje svetobolje imeli v svoji pridušeni hudobiji ali pa kar odkriti porogljivosti vedno le za nekakšne obstrance in jim praviloma namenjali najnižja mesta na naši socialni lestvici. Morebiti je tem mladim in tako okrutno bičanim dušam ravno zato medtem v njihovem srcu počasi klila zel oholega prezira do nogometa in športa nasploh. Ampak v kakšne travmatične peripetije iz njihove mladosti se tod res ne bi spuščal.

P.S. Tudi tisto plehko moraliziranje, češ, tile tukaj dobesedno brcajo milijončke, medtem ko otroci v Afriki stradajo, me pusti povsem mrvo-hladno neprizadetega.

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

začelo se je

objavljeno v vsakodnevnice

Evropski prvak bo:

View Results

Loading ... Loading …

o starki

objavljeno v flešoteka

aspirin

objavljeno v vsakodnevnice

Namesto aspirina sem vzel danes žlico grenkega prahu, ki so ga iz vrbovega lubja zvarili naši devetošolci. Bojda ima enako vsebnost salicilne kisline kot znamenita Bayerjeva tabletka. Škoda le, da me predtem ni bolela glava in da ne morem podati poročila o učinku.

predsedniki

objavljeno v vsakodnevnice

Tolmačka za gluhoneme je 24. novembra 2004 na prvem kanalu ukrajinske nacionalne televizije ignorirala govor voditeljice informativne oddaje o zmagi Viktorja Janukoviča na predsedniških volitvah in namesto njega v znakovnem jeziku izjavila: »Rezultati volitev so ponarejeni. Ne verjemite jim. Naš predsednik je Juščenko. Zelo mi je žal, da moram prevajati laži. Tega ne bom več počela. Ne vem, ali se bomo še kdaj videli.« Revolucionarni oranžni trakec na rokavu tolmačke je bil v etru televizije, ki je zamolčala proteste v središču Kijeva, le delček v mozaiku vsesplošnega upora …

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko danes prihaja na uradni obisk v Slovenijo (sam sem bil v Ukrajini dvakrat) in ob tem se spominjam davnega leta 1989, ko je predsednik tedanje SZ Mihail Gorbačov na kratko zakolovratil po ljubljanskih ulicah. Bil sem namreč med tropom radovednežev, ki je potrpežljivo čakala velikega voditelja in mu s svojimi počenimi proletarskimi glasovi navdušeno vzklikala (zakaj mož je bil znanilec in glavni nosilec političnih sprememb in reform, ki so se začele širiti po vsej socialistični Evropi). To svojo družbeno-politično angažiranost bi s sošolcem ((Taisti ex-sošolec me je leta kasneje klical, da bi šla v Ljubljano pozdravit še Billa Clintona, a se mi ni dalo.)) sicer kmalu poplačala z nekaj neopravičenimi urami, a je razredničarka le dobrohotno prhnila nekaj v stilu »Gorbačova pač vidiš samo enkrat v življenju«, nama pomežiknila in nama špricanje pouka velikodušno odpustila. 🙂

big buck bunny

objavljeno v osma umetnost

Big Buck Bunny je po Elephants Dream (2006) že drugi povsem odprtokodni animirani film. Oba sta narejena v Blenderju, odprtokodnem programu za 3D modeliranje, filmčka in vse datoteke, uporabljene za produkcijo, pa si lahko tudi prenesete z interneta na svoj računalnik.


Big Buck Bunny from Blender Foundation on Vimeo

« Previous Page