3. svetovna vojna

objavljeno v vsakodnevnice

Ober-oficir Ded1 je julija nad radgonski konec poslal 4. oklepno armado pod vodstvom generala Deda2 in 6. armado, ki jo je vodil general Ded3. Poleg tega je tja pošiljal vedno več mož iz 1. desantne armade, ki se je zaradi tega vsa šibkejša borila proti vse močnejšemu odporu plavih na jugu. A rožnati se niso dali prepričati. Njihov prvotni, strateško še nekako sprejemljiv, a vseeno drzno zasnovan načrt, je izgubil ves svoj prvinski pomen. Osemindvajsetega junija se je začela bitka za Petanjce.


domovoj na položaju


domovojeve bojne rane

stati inu obstati

objavljeno v vsakodnevnice

Prometni zastoj na cesti Augsburg – München …

… in tako še 5 ur … 🙁

trubarjeva pot

objavljeno v fotoblog


Ulm – protestantska stolnica z najvišjim cerkvenim stolpom na svetu.


Bad Urach – tukaj je Primož Trubar vodil Slovanski biblijski zavod.


Derendingen – kraj, kjer je Trubar pokopan.


Tübingen – leta 1550 je Trubar v tem mestu natisnil prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik.

tistega vročega dne

objavljeno v vsakodnevnice

Že po soparnemu junijskemu jutru je bilo soditi, da se obeta hudo vroč dan. Ozračje je bilo nevarno naelektreno, napetost v zraku je bila tolikšna, da bi jo lahko rezal in zatohlo postan vonj po z oljnimi madeži popackanem asfaltu je dražil nozdrvi. Na hitro sem s pogledom preletel blede in smrtno resne obraze teritorialcev, ki so se živčno prestopali ob protioklepnih ovirah, milo božajoč svoje brzostrelke. Jeba bo danes, jeba, je tiho zaklel znanec v uniformi in po licu so mu tekle debele potne srage. Pred karavlo je gneča ljudi postavljala blokado iz tovornjakov ter glasno vzpodbujala neodločne kamiondžije, ki so še tehtali, ali je nemara sploh pametno parkirati svoj šleper pred strelski vod. Dolga kolona tankov in drugih oklepnikov pa je medtem že hrumela proti Radgoni …


(filmček je prijazno sposojen s spletišča, hvala lepa)

twitter

objavljeno v vsakodnevnice

Na desnem robu bloga ste pozornejši obiskovalci bržkone že opazili najnovejšega hišnega ljubljenčka, mikroblog Twitter, ki je namenjen puhlim modrostim, (ne)umnim prebliskom in neslanim domislicam avtorja strani, predvsem pa omogoča tudi objavljanje kratkih SMS sporočil. Recimo iz Rusije. 😉

krote

objavljeno v stripeki

hvala

objavljeno v vsakodnevnice

Šolsko leto se sicer uradno konča šele 31. avgusta, vendar pa se je – vsaj za učence – praktično zaključilo že z današnjim slavnostnim dnevom šole. Zato naj mi bo dovoljeno, da ob uspešnem zaključku izrečem nekaj zahval …

HVALA petošolcem, da sem preživel. HVALA selektorju Keku, da v reprezentanco ni vpoklical še več nogometašev, za katere prvič slišim. HVALA Willyjevi novi deklini, da je zrihtala vize za Rusijo. HVALA Willyjevi bivši deklini, da ga je pustila in da je lahko nova zrihtala vize za Rusijo. HVALA Loteriji Slovenija, da nisem zadel ničesar, saj bi me lahko denar pokvaril. HVALA vozniku rešilca za hitro in varno vožnjo. HVALA Jožetu, da ima šolski čebelnjak naposled podobo, kot si jo zasluži. HVALA BeTeKu za vse. HVALA Brendanu Yaremi za tisti gol proti Salzburgu v podaljšku tretje tekme finala lige Ebel. HVALA Pivovarni Laško za novo celostno podobo. HVALA vsem, ki me redno prebirate in komentirate. HVALA Sergeju za limonovec.

dan za dolvlačenje

objavljeno v vsakodnevnice

Mozilla bo poskušala s svojim brskalnikom Firefox 3 podreti Guinnessov svetovni rekord v številu prenosov programske opreme v 24 urah. Lahko se pridružite:

krote

objavljeno v stripeki

lucky blue eyes

objavljeno v potepanja

Krakow (pravilno se izgovarja krakuf) je meni jako drago in zelo posrečeno staro poljsko mesto z zapleteno kolobocijo zavitih in ozkih srednjeveških uličic. (Mimogrede, v tem kraljevskem mestu je bila snaha na poljskem dvoru njega dni tudi naša Ana Celjska.)
Na osrednjem trgu je živahno pisan kaleidoskop meščanov in naključnih turistov ustvarjal glasen in oster peket po mestnem tlaku, med to množico pa sem brezciljno in brezskrbno taval tudi sam. Naveličan neprestanega lagodnega motoviljenja z enega konca Ryneka do drugega sem se iz starega mestnega središča naenkrat, tudi sam ne vem točno kako in zakaj, znašel v nekem modernem supermarketu, v enem tistih vsem znanih žlobudravo poskočnih okolij.
Med razigranim vriščem sem obstal pod tekočimi stopnicami. Na vrhu je stal debelušno brezobličen knedelj nedoločljive mladosti in z govejo vdanostjo tiho polzel proti meni. Nepremično, z debelo izbuljenimi očmi je v praznem začudenju nedoumljivo bolščal vame (da je bil možakar sicer dobrega in čutečega srca, nikakor ni dvomiti, saj je njegovo obličje izžarevalo nekakšno prečudno bebavo milobo). V dramatični tišini neskončno dolgih sekund se je po tožno stokajočem stopnišču naposled le pripeljal do mene, mi z nevsiljivo prisrčnostjo ponudil roko ter se mi s toplim smehljajem, ki se mu je trudno razlezel čez trpki obraz, predstavil: »Hellou, my name is Lucky Blue Eyes«.

Next Page »