tarok

objavljeno v vsakodnevnice

stripovski začetki

objavljeno v stripeki

Po dolgotrajnem iskanju sem ga vendarle našel! Zvezek iz mojih osnovnošolskih let namreč, v katerega sem risal svoje prve stripe. Pri rosnih 13-ih letih je bila moja risba seveda še otroško okorna in pomanjkljiva, perspektiva nenatančna, dialogi pusti in brezvezni, zgodbe pa pod vplivom westernov Lunov magnus stripa in Zlatne serije butasto naivne. 🙂

… pa še delček stripa mojega brata (starost: 11 let)

ascii umetnost

objavljeno v vsakodnevnice

ASCII umetnost izhaja še iz poznih 70-ih let, ko so računalniki znali prikazovati zgolj besedilo in še niso imeli grafike. ASCII definira 95 natisljivih znakov in 33 ukaznih (npr. prehod v novo vrstico), je ime za grafične podobe, ki so sestavljene iz črk. Svoje umetnine si lahko ustvarite z ASCII generatorjem.

to so bili časi

objavljeno v vsakodnevnice

Leta 1924 je v Mursko Soboto prišel na počitnice iz Budimpešte študent medicine Györi Koloman. S seboj je prinesel za tiste čase nenavadno prtljago – okrogle lesene lopatke, prekrite z gumijem in bele celuloidne žogice. Tako so v Soboti kot prvi v Sloveniji odkrili tedaj novo igro – pingpong. Pomurski klubi so od takrat vedno med najboljšimi v Sloveniji. Sobočani so že desetletja ena od vodilnih ekip v vseh kategorijah, lanskoletni državni prvaki so bili Pucončani, predlanski pa Lendavčani. Pa tudi Radgončani se lahko pohvalimo s kar nekaj naslovi državnih prvakov. 🙂
moški ekipno: 1988/89 (NTK Radgona), 1992/93 in 1993/94 (NTK Arcont Radgona)
moški posamezno: 1993/94 (R. Smrekar) in 1996/97 (Š. Kovač)
moški dvojice: 1992/93 (G. Komac)
pionirji posamezno: 1987/88 (B. Rihtarič)
moški dvojice, mlajši kadeti: 2003/04 in 2004/05 (M. Matavž, NTK Žogica)

(Moja NTK Žogica štarta naslednjo sezono z nastopanjem v 3. ligi in vsi računamo na to, da se bo ekspresno uvrstila v 2. državno ligo. Če bo športna sreča in denar, pa tudi še kaj več. 😉 )


Večer, 1993

Večer, 1994

zajčki na delu

objavljeno v pionirčki

Lara, 3 leta (trstika, tuš)

moja druga izkušnja s hipiji

objavljeno v vsakodnevnice

Mogoče je bilo to celo istega leta, kot se je na šoli pojavili famozen grafit. Ali pa kakšno leto prej, pozneje … Pod javorji za šolo je vsled bogvekaterih maliganov obležal bradat in dolgolas mladenič in spal spanje pravičnega, verjetno kaj o puhastih belih oblačkih, ki nežno plujejo prek pomladnega neba (kot smo izvedeli precej kasneje, bi moral tisti dan oditi na obvezno služenje vojaškega roka, pa si je revež pač privoščil še malo svobode).
Pokavci smo s svojim kričanjem utrujeno, po šmarnici dišeče razmavhano telesce naposled seveda prebudili. Najprej nas je s svojimi krvavimi očmi le močno začudeno gledal, potem pa začel v vsem svojem hlepenju po bližnjem herojstvu in vojaščini “streljati” na nas, zraven pa se je zadeto režal: “Deca, vi ne veste, kaj je moje orožje! Moje orožje je smeh! Haha, ratatatata!!!”
Mi pa smo vanj zavzeto metali grude zemlje in se drli: “Marš, hipi! Izgini!”

kopi(s)tar

objavljeno v vsakodnevnice

Nocoj sem videl igrati Anžeta. V živo.

indeks

objavljeno v vsakodnevnice

Indeks vzornega študenta. 😉

peace

objavljeno v vsakodnevnice

Spominjam se, da se je tistega jutra pred vhodom v šolo gnetla pisana množica učiteljev, učencev ter naključnih radovednežev. Neznan umetnik je namreč na fasado takorekoč nove šolske stavbe narisal (s svojim že takrat za estetiko zelo razvitim očesom sem opazil, da nenavadno lepo in natančno) takšen znak:

Znak je bil velik vsaj kak kvadratni meter in kasneje je imel nekdo (verjetno hišnik) kar precej dela, da ga je očistil. Četrtošolcem se nam seveda niti sanjalo ni, kaj naj bi to pomenilo in čemu takšno razburjenje, zato smo za pojasnilo poprosili našo razredničarko.
»Narisani krog je mednarodni znak miru.«, je povsem mirno zaključila.
Med odmorom nas je zbobnal skupaj Mitja, ki je imel starejša, takorekoč že odrasla brata in sestro: »Dečki, nič ji ne verjemite, to ni nikakršen mednarodni znak miru! To je hipijski znak!!!«
Bili smo šokirani in močno prestrašeni. Na šoli so bili hipiji! 😀

(“Peace” znak praznuje svojega Abrahama. Prvič se je pojavil aprila 1958 v Londonu, oblikoval pa ga je Gerald Holtom.)

jurij aleksejevič gagarin

objavljeno v vsakodnevnice

Komsomolskaja pravda, 13. april 1961

Tovariš, zapomni si ta dan! 😉

Next Page »