Vse prevečkrat poslušam očitke in vsesplošno mnenje o učiteljskem poklicu, ki da je le polno počitnic in kratkega delovnega časa. Ljudem popolna neznanka pa je tako imenovani »prikriti kurikulum« učiteljevega dela ali delovnika. Resnico, ki je javnost ne pozna, ker je nima od kod, ali pa je noče poznati, ker je potem lažje udrihati.
Poleg predpisane učne obveze se v delovno obvezo učitelja šteje:
- letna, tedenska in dnevna pisna priprava in izvedba za tudi 3 do 4 predmete in seveda mnogo več oddelkov,
- priprava in izvedba individualnega dela v oddelku za učence, ki presegajo standarde ali jih pač ne dosegajo,
- priprava in izvedba dopolnilnega in dodatnega pouka,
- priprava in izvedba interesnih dejavnosti,
- priprava in izvedba roditeljskih sestankov in skupne, individualne in pogovorne ure, tudi sodelovanje z učenci in starši na neformalni ravni, torej ne samo s klasičnimi govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, ampak predvsem v obliki druženj - pohodov, delavnic, piknikov, bralnih uric,
- priprava in izvedba razrednih ur,
- priprava in izvedba kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni,
- priprava in izvedba interdisciplinarnih ekskurzij,
- priprava in izvedba šol v naravi in plavalnih tečajev,
- priprava in izvedba kulturnih minutk in državnih ter občinskih prireditev, priprava in izvedba množice tekmovanj, prireditev, revij ter srečanj,
- pomoč in mentorstvo učencem pri raziskovalnih nalogah,
- vsakotedenski delovni sestanki, evalvacija ali analiza dela in načrtovanje po tandemih ali parih in strokovnih aktivih,
- načrtovanje dela s svetovalno službo - z mobilno specialno pedagoginjo, logopedinjo, pedagoginjo in psihologinjo,
- izdelovanje individualiziranih programov za učence s posebnimi potrebami, kjer so močno vključeni tudi starši,
- priprava in izvedba obogatitvenega programa, delavnic za nadarjene učence,
- individualno in skupinsko izobraževanje - študijske skupine, ki potekajo izven zavoda, individualno izobraževanje (načrtovani seminarji) izven zavoda,
- izobraževanje v okviru zavoda - najmanj 4 do 5 izobraževalnih konferenc, ki trajajo najmanj po osem ur in se izvajajo ob sobotah ali takrat, ko imajo učenci počitnice,
- aktivno sodelovanje na strokovnih in ocenjevalnih konferencah,
- sodelovanje s svetovalci Zavoda RS za šolstvo in šport in ostalimi institucijami,
- dežurstva med odmori, dežurstva med malico, dežurstva med kosilom in varstvo vozačev,
- urejanje šolskih prostorov - razstave, oglasne deske, urejanje spletnih in video strani,
- oddaje po šolskem radiu in povezovanje z regionalnimi in državnimi mediji, izdajanje šolskih glasil,
- sestajanje s šolsko skupnostjo učencev in izvajanje njihovih predlogov (plesi, srečelovi …),
- priprava tem in učencev za šolski parlament,
- priprava raznih analiz za Svet staršev in Svet šole ter druge institucije,
- obveščanje staršev o uspehu, pisanje spričeval, zapisnikov in poročil ob ocenjevalnih obdobjih.
- itd.
Delo v šoli zahteva poleg obvladovanja strokovnih in pedagoških veščin seveda tudi drugačna znanja in sposobnosti, smisel za negovanje medčloveških odnosov, predvsem pa prilagajanja spremenljivim razmeram. Žal pa ima učiteljski poklic v naši družbi kljub temu nizek ugled; negativen, pogosto podcenjujoč odnos nekaterih staršev do učiteljev, vmešavanje nestrokovne javnosti v strokovna področja in negativna podoba v medijih, kjer so omenjane samo napake učiteljev in neustrezne plače. Kdaj, kje in zakaj smo bili učitelji oropani tega ugleda in kdo nam je vzel priznanje v družbi ter dostojanstvo, ki nam glede na pomembnost dela, ki ga opravljamo, nedvomno pripada, pa je seveda stvar za diskusijo …