telefonski pogovor
driiiiing… driiiiiing… (pravzaprav se je zaslišalo tole):
»Prosim?«
(primorski naglas): »Kako je zdaj, kdaj ga prideš iskat?«
»Eeee, kako, kaj, koga, kdo pa kliče?«
»Ja, avtomehanična delavnica tukaj!«
»Tole bo pa najbrž pomota. Jaz niti avta nimam.« 
Te bom nekaj vprašala, a potem tudi izpita za avto nimaš? Babja radovenost ne pozna meja.
U2 je pa OK.
Izpit imam, avta pa ne rabim.
Ja kje si pa našel ta MIDI-file! Zveni kot prvi “sintisajzer” z nasnemanimi zvoki, GEM WS 1D (GEM-General Music, D-disketnik). “Rojen” je bil kar nekaj let nazaj. Še ga hranim, ali še bolje: uporabljam.
No, malo sem krivičen. Zveni kot moj prvi! prešvercani sintič iz Hofera. To pa sega še v čase, ko je pred vsako drugo hišo (tudi našo) stala še “stoenka”, statusni simbol najstnikov pa je bil APN6 (kasneje APN 6 S!) ali “avtomatik”.
Madonca sem se razpisal…
Spet ta tvoja kitajščina …
Naj Domovoju prosim kdo razloži besede, ko so “označene”.
APN6(S) je pa moped. Si ga kdaj… eh itak ga nisi.
Bogme res, APN6 nisem nikdar, sem pa “avtomatika” …
A ti si še tud na polifoničnih?
Hehe, tile napačni klici znajo biti včasih prav smešni. Dostikrat polepšajo dan.. včasih je pa kaj, ko gre tudi narobe pri teh napačnih klicih.. in potem je cela štala in zmeda
Polifoničnih ja.
Razmišljam pa, da bi moj mobilnik v bližnji bodočnosti “apdejtal” s takim, ki lahko snema kratke filmčke (recimo domovojeve prigode, pohajkovanja pa to). To bi bila tudi popestritev tega bloga, ha?
Lejganolej, komaj zdaj sem opazil, da moj telefon to možnost pravzaprav celo ima. Že vsa ta leta …
