»Še nobeden ni tak izverstne penine zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan Alojz Kleinošek. Podal se je v Šampanjo, kjer je pri izverstnem vinarju in peničarju za drage denarje v njegovi vinarni čez polleta sam pomagal, delal in še drugod pridno zvedoval, dokler je skrivnosti do živega prišel. Vrativši se počne leta 1850 iz slovenskega vina kraj Radgone penino pripravljati. Pri mnogoterih primerjavah Kleinošekove penine s pravimi francoskimi je mnogim peninoznancem spodletelo spoznati ktera je Kleinošekova, ktera francoska.«
(Bleiweisove novice, 10. december 1853)

Če potrebuje kdo note za melodijo Ježek teka teka (oz. Medved kosmatinec oz. Urna veverica …) za saksofon, naj se zahvali bojkobrokerju.

Po doooolgem času sem na ulicah mojega mesta spet srečal Korupcijo. Oborožen je bil s številnimi PVC vrečkami iz enega od bliskovito-množečih-se hipermarketov. Bržkone je bila v njih tudi hrana za njegovega papagaja, ki zna ponavljati (tako vsaj trdi Korupcija, kadar se ga komu seveda sploh da poslušati) samo dve besedi: »Zajebali ste, zajebali ste …«. Korupcija trdi takisto, da se dolgega in obilnega mačka rešiš le s ponovnim nalitjem.
Brezplodna posedanja po lokalnih beznicah, ko se je v poznih nočnih urah in v temnih kotičkih najbednejših oštarij z neko trdovratno neomajnostjo vztrajno nalival z družbo istomišljenikov, so vzela Muzota. Njegova jetra so bila po dolgih letih kroničnega opijanja enostavno fuč. Ne prav dolgo zatem mu je v večna lovišča sledil njegov pivski kompanjon in najboljši prijatelj, »tak sma kak brata« Lopez. Pil je šnops in vino, tudi po pivu je silno rad posegal. Duhec je po zadnjih informacijah že kar nekaj časa v ustanovi, ki ni namenjena duševno zdravim osebam, tam naj bi bil tudi Čoho (če ga niso že pokopali). Od stare garde po gostilnah vztraja samo še Iki. Trezen sramežljivo spoštljiv in vsiljivo naporen v alkoholni omami. Takrat (in to je zadnje čase kar pogosto) se ga je najbolje že na daleč izogniti.
Take lokalne pijančke in posebneže verjetno pozna vsako slovensko mesto, vsaka slovenska vas. Verjamejo, da je v vinu resnica, ne vedo pa, da šele na dnu kozarca. In da skrbi ne utonejo v alkoholu, temveč znajo plavati.

Po neki anketi je bilo ugotovljeno, da se redno alkoholno opija več kot 42 % odraslih Slovencev. Vsak Slovenec naj bi v povprečju spil 30 litrov vina letno in s tem smo 6. na lestvici največ popitega vina na svetu.

Saga o radgonskem rocku se nadaljuje z Little Ann, udeleženci Rock Otočca 2007.

Od danes pa do sobote bodo v mariborskem Kulturnem Inkubatorju potekale projekcije flashKIno. Gre za izbor animacij, izdelanih z računalniškim programom Flash, ki zajema dela šestih slovenskih in dvanajstih tujih ustvarjalcev iz Kanade, Hrvaške, ZDA, Ukrajine in Nizozemske. Moje ime boste zaman iskali na plakatu. Malce prepozno so me namreč uvrstili med sodelujoče, zato bodo moje flash animacije (tri najboljše risanke s tega bloga oz. flešoteke - katere, uganite sami ) najverjetneje prikazane v soboto.

Ko sem bil še kavboj mlad …

“Oružje za ubijanje - teroristima poseban popust”
“Mi ništa ne obečavamo i to ispunjavamo - stranka istine”
“Izvinite gospodjo ili gospodine.” (naslavljanje Superhikove žene)
“Ovde počiva onaj koga više nema.” (epitaf)
“Ko izgubi dobitak, dobije gubitak.”
“Pijte više mlijeka i manje nafte.”
“Bolje ispasti budala nego iz voza.”
„Kupite cviječe voljenoj ženi, ali ne zaboravite i na vlastitu.”
“Poznati sicilijanski odvjetnik tvrdi da je sve to plod policijske mašte.”
“Bolje junački pobeči, nego kukavički poginuti!”
“Alane, bjež’mo, njih je dvojica, a mi smo sami!”
“Da li je Grunf popravio stroj? Ili je to i nadalje parni brod bez pare?”
”Siguran sam samo u jedno - Grunf je tačan kao sat, s najviše 345 minuta zakašnjenja!”

“Hm, zahvaljujući mom vozilu, ako ga nekakav kvar ne prisili da stane, stići ćemo ga za otprilike dvije sedmice!”

“Zaklat ću ih hiljadu! Ali šta to govorim? Barem stotinu! Ali šta to govorim? Barem tucet! Šta to govorim? No dobro, ščepat ću bar jednog!”

- Možete li mi reći ko je ono strašilo, tamo uza zid?
- Moja žena.
- Ali… oh… nisam mislio tu, već onu do nje.
- Moja sestra.
- Pogrešno ste me shvatili. Pitam za onu rugobu s nosurinom i naočalima.
- Moja kćerka.
- Do vraga, zar su svi ružni ovdje s vama u srodstvu?
- Ima samo jedan, najružniji, koji mi nije rod. To ste vi.

- Ima li koga?
- Ovdje nema nikoga!
- Ako nema nikoga, ko ste onda vi?
- Ja nisam onaj koga vi tražite!
- A otkud vi znate koga ja tražim?
- A otkud vi znate da ja ne znam koga vi tražite?

- Doktore, ovaj ima bolove u grudima.
- Vadite mu slepo crevo.
- To smo uradili juče.
- Onda mu secite nogu. Nešto treba da se radi.

(dva šoferja se zaletita pri semaforju)
- Glupane, zar ne vidiš, da je crveno?
- Kakvo crveno, meni je doktor preporučio da pijem samo bijelo!

Snižene cijene:
ulaznica: 1 dolar
bogalji: 1/2 dolara
gluhi: 30 centa
slijepi: 20 centa
slijepi i gluhi: 50 centa

driiiiing… driiiiiing… (pravzaprav se je zaslišalo tole):
»Prosim?«
(primorski naglas): »Kako je zdaj, kdaj ga prideš iskat?«
»Eeee, kako, kaj, koga, kdo pa kliče?«
»Ja, avtomehanična delavnica tukaj!«
»Tole bo pa najbrž pomota. Jaz niti avta nimam.«

V primerjavi z letom 1989 slabše živi 40 odstotkov gospodinjstev, samo dobrih 20% trdi, da živi bolje.
Ajd, recimo da to še verjamem … Čeprav ne, vsaj glede na prepolne vozičke v Mercatorju, dva osebna avtomobila na družino, mobilce, prenosnike in številna potovanja Slovencev po svetu. Ampak da kar 39% Slovencev trdi, da je bila leta 1989 boljša politična situacija kot danes, pa že sodi v rubriko »saj ni res, pa je« in dokazuje, da smo res narod večnih jamračev in nezadovoljnežev. Poglejmo dejstva:
- takrat smo se v Jugi zafrkavali s stabilizacijo in z depoziti na mejah, še kako leto prej pa z bencinskimi boni par–nepar;
- šverc-komerc iz Avstrije je cvetel (kava, pralni prašek …), devize smo lahko kupovali samo na črno (Halo Bing, kako brat? Imam devize. Cena? Sitnica.);
- inflacija je bila 2762,7% (danes 5,7%);
- 1989 je bilo samo v Mariboru izgubljenih 6000 delovnih mest, od tega 3000 v industriji; (glej TUKAJ)
- danes smo v EU, leta 1989 pa smo gostili srečanje neuvrščenih - združbo držav tretjega sveta, ki so na periferiji svetovnega kapitalističnega sistema;
- obstajali so politični zaporniki (JBTZ, Paraga …), vojaška sodišča so sodila civilistom;
- leta 1989 je bil Milošević z 86% glasov izvoljen za predsednika Srbije, v Srbiji so spremenili ustavo in Kosovu odvzeli avtonomijo;
- ob 600. obletnici kosovske bitke na Gazimestanu se je začelo rožljanje z orožjem in žugati neposlušnim (beri Sloveniji), grožnje iz Beograda so bile vsakodnevnica;
- Srbija je uvedla gospodarsko vojno proti Sloveniji, bojkotirali so slovenske izdelke, v Ljubljani pa so tudi skušali organizirati “miting resnice”;
- septembra 1989, ko je Slovenija sprejela ustavne amandmaje, je vrh vojske (tisto leto sem šel v JLA – o zaslišanjih, šikaniranjih in pranju možganov bolje da ne govorim) resno razmišljal, da bi v Sloveniji uvedli izredne razmere.
- itd.

Vprašanje: bi se res radi vrnili v leto 1989?

Ne vem no, mogoče je kaj narobe z mano. Blogi najbolj obiskanih in komentiranih blogerjev na slovenski sceni se mi namreč praviloma zdijo dolgočasni, duhamorni in nezanimivi. Eni kar vse troje skupaj. Seveda pa imam tudi jaz svoje omiljene, ki jih kliknem takorekoč vsak ljubi dan:

:: kinkitone – odbito
:: hedonistična orgija čutnih radosti - o življenju, pivu in sploh vsem
:: nergač - isto kot zgoraj
:: zvitafelgna – raznorazne duhovite vsakodnevnice
:: stripovski bljog - odlični stripeki! Ampak zadnje čase so objave bolj redke …
:: Santos – postala sva neke vrste prijatelja
:: Bine - ta mladenič bo nekoč še velik in priznan fotograf
:: 100 prašičkov poje - hm, kako to opisati?

TALE stran pravi, da bi lahko glede na svoj življenski stil (ne kadim, jem dokaj zdravo, pijem zmerno, se dovolj gibljem, ne živim tvegano …) dočakal 90 let. Zdravje pa imam kot 22-letnik. Tako nekako se tudi počutim.

(SSKJ) meglà -è in mègla -e [mǝg] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ǝ̀)
1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost

Igrica, pri kateri moraš v svojo mrežo ujeti čimveč čebelic. Če pa se katera čebelica zaleti v mrežo z druge strani, je igre konec. Tipke (obračanje mreže in premikanje):

Igrica je na koncu malo hroščasta. V svoje opravičilo in obrambo naj povem, da tega tudi Sebek, največji maher za flash v celi Radgoni, ni znal popraviti in porihtati.

Lahko-bi-bila-himna neke nove poslanske skupine.