bienale neodvisne ilustracije

objavljeno v vsakodnevnice

1. bienale slovenske neodvisne ilustracije promovira avtorje ne zgolj knjižne ilustracije (kot je bila to stalna praksa dosedaj), temveč širšega pojma ilustracije, ki se pojavlja v različnih medijih – animaciji, stripu, slikarstvu, oblikovanju …
Eden od avtorskih projektov bienala je tudi kolaborativni Drevo/Tree. Projekt deluje s pomočjo spletnega vmesnika, na katerega povabljeni avtorji dodajajo svoje risbe. Dostop do uporabe vmesnika se širi v strukturi drevesa – pobudniki projekta so korenine, ti k sodelovanju povabijo deblo, deblo veje, veje liste
Jaz sem deblo, narisal pa sem Bobija.

minuta odmora

objavljeno v vsakodnevnice

S svojimi 172-imi centimetri sem daleč od idealne postave košarkaša. Košarko sem pred leti (preden sem dokončno spoznal, da ekipni športi za individualce kot sem jaz pač niso) s prijatelji sicer rekreativno igral, a ravno preveč dober nisem bil. Kljub temu pa niti takemu košarkaškemu laiku ni jasno, kaj so se naši dogovarjali v zadnjih minutah odmora odločilnih tekem evropskega prvenstva. Da ne bodo igrali obrambe, niti delali favlov? Da bo Jaka pokrival 30 cm višjega Nowitzkega? Še jaz vem, da se tekme dobrih šest sekund pred koncem, ko nasprotnik vodi le za ubogo točko, rešujejo s prodorom pod koš (največje možnosti za koš ali vsaj proste mete), nikakor pa ne z metanjem trojk z velike razdalje. In zakaj praktično celo zadnjo četrtino proti Grkom (v kateri smo dobesedno pogoreli) na parket nista stopila oba naša najboljša igralca, eden ponosen lastnik šampionskega prstana NBA lige, drugi pa evropski klubski prvak? A naš selektor očitno že ve, saj si je dragocene izkušnje nabiral v močni poljski ligi …
Danes smo, hvalabogu, osvojili vsaj sedmo mesto in z njim vozovnico za olimpijske igre. Drugo leto v Pekingu bodo imeli naši fantje spet priložnost pokazati, kaj znajo. In znajo veliko. Okrepljeni morda še s katerim od tokrat odsotne četverice nba-jevcev. In upam, tudi z drugim in sposobnejšim selektorjem.
Govoril sem.

šola v naravi

objavljeno v vsakodnevnice

Teden dni deliti sobo z dvanajstimi nadebudnimi in energije polnimi desetletniki je naporno.
Je že res, da je šola v naravi oblika dela z otroki, pri kateri učitelj z njimi preživi cele dneve in pri kateri jih lahko tudi najbolje spozna. Je pa šola v naravi tudi zelo zahtevna z organizacijskega vidika (kot pedagoški vodja moram premišljeno organizirati vse aktivnosti od zajtrka pa do umivanja zob pred spanjem), še posebej pa z vidika odgovornosti. Učitelji smo teh teden dni v službi 24 ur na dan, za vseh skoraj 70 otrok je treba skrbeti in paziti kot na zenicu oka svoga. Kuhanje čajčkov, spremstvo v zdravstveni dom zaradi hripavega grla, bolečega ušesa ali trske v prstu so vsakodnevni ritual. Da o tolaženju domotožja niti ne govorim … Zavedam se, da je to del moje službe. Kljub temu kar malce zaboli, ko ob prihodu domov samo ena mamica zmore izreči besedico »hvala«.
Seveda pa je glavno, da so se otroci vrnili zadovoljni ter živi in zdravi. In tudi jaz sem preživel. Že dvaindvajsetič. Pa še super vreme smo imeli! 🙂

svn.jpg

statistika

objavljeno v vsakodnevnice

Na Google Analitics sem si za hec ogledal mesečno statistiko svojega bloga in naletel na kar nekaj zanimivosti …
Torej, v zadnjem mesecu dni je blog obiskalo 762 ljudi (povprečno 24,5 na dan, kar se mi zdi super!), skupaj pa je bilo 1186 obiskov (nekateri so blog pač preverili večkrat na dan 🙂 ), od tega 1125 iz Slovenije. Obiskovalci so bili sicer iz 26 držav in 4 kontinentov. Slovenci so se na mojem blogu zadržali povprečno 8 minut in pol, 7 Nemcev pa si je stran ogledovalo povprečno še minuto dlje. Makedonec je na blogu preživel dobrih 5 minut (verjetno se je mučil s slovenščino, prebrati kaj o svoji državi), Japonca, Brazilca, Argentinec, Kitajec in Gruzijec pa so na blog verjetno zašli povsem nehote, saj se niso zadržali niti sekunde …
Največkrat kliknjen prispevek je “simpsonizator“, sledi mu “premagaj oblast“, na tretjem mestu pa je risanka “Pivo in cigarete“. 33% obiskovalcev me najde direktno (prav toliko s pomočjo iskalnikov, Google in Najdi.si), 16% jih pride z moje domače strani domovoj.com, 7% ljudi pa me najde na Blogosu.
Že naslednji teden bo statistika bloga verjetno precej padla. Od jutri do sobote bom namreč z našimi petošolci v šoli v naravi.
Zbogom in hvala, ker molite za sončno vreme!

statistika.jpg

krote

objavljeno v stripeki

stripzabe8.jpg

bratva

objavljeno v vsakodnevnice

(po domaje, kak mi gučimo, po radgonsko)
Zavolo toplega poletja do se pomalen tü v naših goricah začele bratve. Tou je tradicionalno jesensko delo, na keren se zbere dosta žlahte pa drügih povablencof. Na toti den (pa tüdi že kaki den preja) moški prpravlajo püte, prešo pa püčle, kaman de teka sladki mošt. Ženski del žlahte pa prpravla za brače obilno jestvino, na keri nesmi faliti dumača putica pa krüh z zablon pa kaki falat tünke. Na bratvi se tüdi veselo peje, ka je bojša štimunga. Obrano grozdje nosijo pütari v prešo, gej iz jega stisnejo sladki mošt, keri de se za kaki mejsec spremejna v vino. Baje ka de letos dobra letina! 😀

sestavljanka

objavljeno v flešoteka

S šolskim letom 2007/2008 je OŠ Gornja Radgona tudi uradno dobila novo celostno podobo, zato sem za moje petošolce v flashu naredil sestavljanko z novim znakom.

prvi šolski dan

objavljeno v pionirčki

portret.jpg

Takole me je pred desetimi leti portretiral prvošolec Mitja. 😎

slavski in slovenski jezik

objavljeno v vsakodnevnice

Priznati moram, da do včerajšnjega obiska Porabja sploh nisem vedel, da obstaja tudi slavski jezik. Še manj pa, da ga v bistvu že celo življenje govorim in uporabljam … Slavščina imenujejo namreč Porabski Slovenci jezik Slovencev tostran Mure. Slovenščina pa je njihovo narečje, stara prekmurščina oz. porabščina (imenovana tudi vendski jezik). Mi smo Slavci, oni Slovenci. Knjižne slovenščine velika večina Porabcev ne govori, ravno tako kot matičen narod zelo težko razume (še mi, ki smo jim geografsko najbliže) njihovo arhaično govorico. Porabski Slovenci pravzaprav nikoli v zgodovini niso živeli v skupni državi z ostalimi Slovenci in dolga desetletja so bili brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda.
Kljub vsemu se zavest slovenstva v Porabju še vedno ohranja.

»Če se pelamo po porabski vasaj, od leta do leta je menja tisti sonžetov pa ogradov, ka se kosijo. Ranč tak je tau na Verici tö. Istino, zato edna dobra pelda je, kak bi trbelo vreda meti grünt, pa če bi vsikši tak dola emo spucano ograd kak Bejbarski, te mislim, drugi kejp bi kazala porabska pokrajina tö.«
(Porabje, 16. auguštuša 2007)

« Previous Page
essay writing pay for essay essay writer online essay writer service english essay writer essay re writer instant essay writer college essay writer academic essay writer writer essay