vsi smo pošasti

objavljeno v vsakodnevnice

Na blog sem inštaliral zabaven plugin, ki vsakemu komentatorju prilepi avatar, imenovan MonsterID. Glede na komentatorjev IP naslov plugin zgenerira sliko pošasti, ki se potem uporablja kot njegov avatar.  😀   

večna dilema

objavljeno v vsakodnevnice

Najnekoristnejša domača žival je:

View Results

Loading ... Loading …

sodnik sem

objavljeno v vsakodnevnice

– Igralna površina je lahko iz poljubnega materiala, vendar se mora standardna žogica, spuščena s 30 cm višine, odbiti približno 23 cm visoko.
– Server izvrže žogico skoraj navpično v zrak, brez kakršnihkoli rotacij tako, da se dvigne najmanj 16 cm visoko po tem, ko je zapustila dlan proste roke in nato pada, ne da bi se dotaknila česarkoli, predno je udarjena.
– Ko je pri serviranju žogica udarjena, mora biti za končno linijo serverja, toda ne dlje od zadnjega dela serverjevega telesa razen njegove roke, glave ali noge, ki so lahko najbolj oddaljeni od končne linije.
– V vsakem nizu v igri dvojic odloča par, ki ima pravico, da prvi servira, o prvem serverju, v prvem nizu dvoboja pa dvojica, ki brani servis odloča o prvem branilcu; v vseh naslednjih nizih dvoboja, ko se določi prvega serverja, je prvi branilec igralec, ki je temu igralcu v predhodnem nizu serviral.
– V dvobojih na tekmovanju posameznikov lahko igralec ali dvojica dobiva nasvete le od ene osebe, imenovane pred začetom dvoboja sodniku; če katerakoli nedoločena oseba daje nasvete, ji mora sodnik pokazati rdeči karton in jo poslati proč od igralnega prostora.

Vse to in še kaj več mora znati registrirani sodnik Namiznoteniške zveze Slovenije. Sodnik sem danes po uspešno opravljenem izpitu postal tudi jaz. 😎
zogica.jpg
moj klub (klikni sličico za spletno stran)

god

objavljeno v vsakodnevnice

Danes goduje sv. Damijan (in njegov brat dvojček Kozma, ki pa nas trenutno ne zanima). Živel je v 4. stoletju, po rodu pa je bil Armenec. Kot dohtar je rad pomagal ljudem in jih brezplačno zdravil (legenda pripoveduje, da je s pomočjo angelov spečemu bolniku odrezal hudo razjedeno nogo in jo nadomestil z zdravo, ki jo je vzel pravkar umrlemu črncu), vmes pa jih še malo spreobračal v krščanstvo. Ta čarodejstva seveda niso bila po godu posvetni rimski oblasti, zato so ga dali ujeti in usmrtiti. Damijan se je – čeprav zvezan v okove – najprej rešil iz morja, nato je ogenj opekel vse okrog njega (on se je izvlekel povsem nepoškodovan), na koncu pa so ga zvezali še na križ in ga kamenjali ter streljali nanj s puščicami. Toda tako puščice kot kamenje so se odbijali od njega in se vračali proti krvnikom!
Moj zavetnik je bil torej eden prvih superherojev. 😎

obleci domovoja

objavljeno v flešoteka

Preprosta “drag & drop” flash igračkarija. 😀

beneški bienale

objavljeno v vsakodnevnice

Včerajšnji dan sem preživel v Benetkah, na letos že 52. bienalu sodobne umetnosti, ki velja za enega najprestižnejših in najbolj celovitih prikazov dogajanja na svetovni likovni sceni. Moderna umetnost se nam predstavlja z več zornih kotov in skozi dela skrbno izbranih umetnikov, ki zbujajo pozornost obiskovalcev z raznolikostjo čustev, materialov in tem. Letošnja postavitev poteka pod naslovom Think with the Senses – Feel with the Mind. Art in the Present Tense (Misli s čuti – čuti z razumom. Umetnost v sedanjiku) in je v resnici dober ter zanimiv prikaz razvoja sodobne vizualne umetnosti (minimalizma, konceptualne umetnosti, abstraktnega ekspresionizma, postmodernega realizma, procesualne umetnosti, performansa, instalacije in še kakšnega –izma). Celotne razstave si v enem dnevu seveda nisem mogel ogledati, skozi kar precej paviljonov pa se mi je vendarle uspelo sprehoditi. Nekatere stvari so me pustile mrtvo hladnega, impresioniran pa sem bil predvsem nad ruskim video triptihom Last Riot,
lastriot.jpg
absurdnim iraškim tepihom romunskega umetnika Pogaceanuja,
pogacean.jpg
kot karikaturista pa so me navdušile tudi družbeno kritične risbe še enega Romuna, Dana Perjovschija.
perjovschi.jpg

krote

objavljeno v stripeki

stripzabe9.jpg

petelinji zajtrk

objavljeno v vsakodnevnice

Nocoj sem bil povabljen (kao fotograf) na predpremiero novega slovenskega filma Petelinji zajtrk, posnetega po romanu Ferija Lainščka. Gre za zgodbo o vajencu avtomehaniku, ki gre s trebuhom za kruhom in pristane v najbolj zakotni vukojebini, kar si jih lahko predstavljate, Gornja Radgona imenovani. Moje mesto je sicer molvansko karikirano, a vendarle z dokaj značilno lokalno folkloro – pičkarjenjem, popivanjem in tarokiranjem (Kurba, pagata si mi spipa! Natoči mi še eno kupico!). Poleg tega, da je na platnu lepo videti svoje prijatelje in znance (v enem prizoru ima kot statist svojo sekundo slave celo moj brat 😉 ), se film ponaša tudi s premišljenim kadriranjem, lepo fotografijo in dokaj pristno radgonščino. Dober film!
fotografije s snemanja

P.S. Malo sem bil kregan, ker nisem omenil performansa gornjeradgonske gledališke skupine “Ars Altera Pars” z variacijami na temo Petelinji zajtrk pred začetkom filma. Mea culpa, meja Kolpa. Popravljam napako, fotografije s performansa so na ogled tukaj.

petelinjizajtrk.jpg
Glavna igralka Pia Zemljič, režiser Marko Naberšnik ter pisatelj Feri Lainšček na tiskovni konferenci.

še malo statistike

objavljeno v vsakodnevnice

Tokrat bolj žalostne. Od letošnjega januarja do avgusta so števci Direkcije za ceste skozi Gornjo Radgono našteli 849 938 tovornih vozil, kar je skoraj že toliko, kot v celem lanskem letu (984 489).

tovornjaki1.jpg

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

12.jpg

Next Page »