grašak

objavljeno v potepanja

Nekaj izvirne črnogorščine… :mrgreen:

dobre

objavljeno v potepanja

Dobre vodi avtošolo. “Instruktor za A, B, C, D i E kategorija” mu piše na okorno izdelani, doma sprintani vizitki. Ročno pripiše še številko svojega mobitela, za vsak slučaj – če bova kaj potrebovala, karkoli, naj ga kar pokličeva.
Dobre je pred razpadom Jugoslavije služboval v JLA. Verjetno kak podoficir, stariji vodnik, ocenim, za zastavnika mi izgleda premlad. Kuzma, Petanjci, Murska Sobota. Tudi sin se mu je rodil v Rakičanu, pove. Danes vozi tovornjaka in včasih pelje tudi skozi svoje rojstno mesto. A vedno ponoči, zato ga sploh ne vidi, ne pozna. Dobre govori tiho, z rahlo sklonjeno glavo strmi nekam v daljavo in počasi vleče dim za dimom. Na roki tetovirano srce in napis JNA. Njegove besede so polne grenkobe, depresije in razočaranja. Totalna resignacija in obup. Z razpadom nekdanje države se je porušilo tudi njegovo življenje, vse v kar je verjel.
Kaj pa je danes z radgonsko karavlo? Propada. Tudi v Makedoniji bivše vojašnice propadajo. Pa hotel Grozd? Tudi njega ni več.
S stiskom roke se poslovimo. Dobre plača najino pivo in zamišljeno otožen odide.

teorije zarote

objavljeno v potepanja

1. Tito sploh ni bil Tito, ampak madžarski vohun, nastavljen s strani ZDA. Pravi Josip Broz je umrl v 1. svetovni vojni na ruski fronti. Ta Madžar pa se je pisal Josip Ambroz.
2. Na vojaški akademiji v Budimpešti je bil Tito Hitlerjev sošolec in tam sta se skupaj dogovorila za delitev Evrope.
3. Hitler Jugoslavijo napade samo zaradi tega, da “zezne” Tita (ta je bil namreč boljši študent od njega).
4. Svojo prvo ženo je Tito osebno ubil, zakopal pa nekje na Dedinju (ravno pred kratkim naj bi našli in odkopali njeno truplo).
5. Jovanka je bila ruski vohun in z njo se je bil prisiljen poročiti. Sicer pa je bil Tito mangup (karkoli že to pač pomeni).
6. Tito sploh ni pokopan v Beogradu, ampak v Veroni. Moral bi sicer biti v Vatikanu, tako kot so vsi masoni, vključno s Hitlerjem.
7. Informbiro je bil dogovorjen med Titom in Stalinom, zato da je Rusija lahko od Zahoda dobila 30, Jugoslavija pa 10 milijard dolarjev.
8. Arkan ni mrtev, ampak uživa na Kreti (en sorodnik ga je lani tam videl s Ceco).
9. Tudi Milošević ni mrtev, živ je in zdrav in živi pod drugim imenom.

Vse to je v 15-ih minutah povedal in pojasnil kuhar hotela Medenica v nacionalnem parku Mavrovo. 😎

zvoki makedonije

objavljeno v melodije, potepanja

makedonija

objavljeno v potepanja

Makedonija je že iz zraka izgledala čisto drugače od zelene Slovenije – rjavo rumena, od sonca ožgana in rahlo valovita pokrajina. Po dokaj turbulentnem, a na srečo kratkem letu sva (z mano se potepa prijatelj Willy) pristala v Skopju ter se po obveznem barantanju s tamkajšnjimi oderuškimi taksisti nastanila v najcenejšem skopskem hostlu (in najcenejši je z razlogom, če veste kaj mislim 😕 ). Najina prednost pred ostalimi nastanjenimi (poleg tega da sva, naj vama bo, ker sta pač Slovenca, dobila malo boljšo sobo) je predvsem obvladanje the jezika naše rajnke skupne domovine, zato smo si z receptorko Nado zvečer ob pivu lahko privoščili tudi malo bolj resno debato o tem in onem. Povprečna plača je 250 EUR (učiteljska še manj, okrog 200), zato ni čudno, da Makedoncem nataliteta močno pada. Povsem drugače Albancem in kaj lahko se zgodi, da bodo čez kakšnih 20 let Makedonci manjšina v lastni državi. Tudi tako se to dela…
Ženske in dekleta so zelo urejena, kar luštna. Skoraj bi se tudi že zaljubil, in sicer v eno Slovenko že na letališču. Ampak se potem nisem.

Legendarna jugo rock skupina Time o Makedoniji…

opraštam se cigani sa vama

objavljeno v potepanja, vsakodnevnice

Končno je tudi zame nastopil čas dopusta. Jutri letim v Skopje in do konca meseca nameravam prevandrati Makedonijo, Albanijo, Kosovo in Črno Goro (balkanski četvorček torej, ki mi še edini manjka v šopku vzhodnoevropskih destinacij). V potovanje bo med drugim vključen obisk največjega makedonskega etno festivala v Galičniku, odkrivanje albanskih bunkerjev, ogled domnevnega NLP-ja na freski srbskega samostana Dečani na Kosovu ter poležavanje na črnogorski plaži. V glavnem pa uživanje izvrstnih balkanskih specialitet (čevapi, pleskavice, ražnjiči, burek, kajmak…) v enormnih količinah, nacejanje s poceni pivom ter degustiranje albanskega konjaka. Mogoče še kak treking v makedonske planine…
Dolgčas mi v glavnem ne bo, vam pa (upam) zaradi moje odsotnosti tudi ne. Zanimivosti s popotovanja se bom namreč potrudil še vroče in čimvečkrat servirati na blogu iz katerega od lokalnih internet cafejev. Se beremo! 🙂

king kong

objavljeno v vsakodnevnice

kingkong.gif

Izdelano s programom Art Rage, računalniško simulacijo slikarskega platna.

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

59.jpg

mura

objavljeno v vsakodnevnice

Reka Mura je edina večja slovenska reka, kjer je še vsaj delno ohranjena njena naravna dinamika. Ima številne okljuke, prodišča, mrtve rokave in mrtvice. Nekoč so bili na njej mlini ter brodi, starejši Radgončani pa se še spominjajo uničujočih poplav (Mura je znala v preteklosti porušiti tudi cele vasi). Lepoto tega edinstvenega naravnega rezervata najlepše doživiš v čolnu – v eni roki držeč veslo, v drugi pa špricar z rdečko se lenobno spuščaš po rečnemu toku. Toda pozor – Mura je s svojimi brzicami tudi zelo zahrbtna reka, katere vrtinci so potegnili v svojo globino že veliko ljudi. In če se človek preveč oklepa svojega špricarja in manj vesla, lahko hitro konča tudi v vodi! 😛

bojko.jpg
bojkobroker ni bil edina žrtev neusmiljene Mure – nekam proti Črnemu morju so odplavale tudi Dančeve šlape

strip in računalnik

objavljeno v vsakodnevnice

Zadnje čase veliko govorim o ustvarjanju animacij in stripov z računalnikom, bodisi kot naprednemu orodju pri prostoročnemu risanju (light pen) ali pa o popolnoma računalniško generirani in digitalizirani obliki stripa, kot jo omogoča Stripgenerator… Dolgo časa se je zdelo, da se stripov informacijska revolucija ni dotaknila; da je deveta umetnost nekaj, v kar računalniki še nisshatter.jpgo vtaknili svojih prstov. Resnica je seveda malce drugačna…
Prva uporaba računalnika (128K Apple Macintosh) v izdelovanju stripa se je zgodila že leta 1984, ko sta risar Michael Saenz in scenarist Peter Gillis eksperimentirala z novimi temami, večjo avtorsko svobodo in novo tehnologijo. Prva številka »Shatterja« se je prebila med najbolj prodajane stripe tistega leta, čeprav je maksimalnih 72 pixlov dalo vse prej kot izvrstno risbo (ste kdaj pošiljali risbe po faksu? 😕 ).
1990 se je pojavil nov, čisto računalniški stripovski projekt “Digital Justice“, kakih sto strani računalniške grafike Pepe Morena. Hitrost, večja ločljivost, softverska pomoč pri dizajniranju in trodimenzionalnemu projiciranju, več kot 16 milijonov potencialnih barv, večkratna uporaba istih risb in zoomiranje le-teh je bilo res nekaj novega in fascinantnega… kljub vsemu temu pa še vedno ni bil očiten razlog, zakaj vse to početi z računalnikom. “Shatter” in “Digital Justice” bi bila lahko tudi klasična stripa, ki bi jima računalnik mogoče pomagal le pri nekaterih efektih. Z računalnikom sta bila narejeno preprosto zaradi izziva samega, ker je bil pač tam (kot Hillaryjev odgovor na vprašanje, zakaj se je povzpel na Everest).
Saenz in Moreno sta delala računalniške stripe, temelječe na njunem poznavanju klasičnih risarskih tehnik. Šele nova generacija ustvarjalcev, ki se z računalnikom srečuje že od plenic, bo k stripu pristopila neobremenjena s tradicijo in šele izpod njihovih rok lahko pričakujemo prave računalniške stripe. Genialna ideja internetno digitaliziranega Stripgeneratorja nakazuje smer prihodnosti.
digital-justice1.jpg

« Previous PageNext Page »