korenjak

objavljeno v vsakodnevnice

snagator.jpg
akril na platnu

1991

objavljeno v vsakodnevnice

Zadnje junijske dni pred 16 leti je v Gornji Radgoni divjala vojna. Bili so mrtvi in ranjeni, moja sodelavca Vera in Janez sta ostala brez strehe nad glavo – tankovske granate so jima porušile hiši. Osebno sem bil najbolj šokiran nad predirljivim zvokom alarma za zračno nevarnost ter letali, ki so trenutek zatem čisto zares odvrgla svoj smrtonosni tovor. Vojna v Radgoni je bila resna zadeva, v spomin in opomin pa nekaj fotografij:
fotografije junij 1991

»V soboto, 29. junija 1991, ob 22.57 je bil mejni prehod Gornja Radgona še vedno v rokah JNA. Pogajanja so padla v vodo. Vsa hrana, ki jo je JNA imela s sabo, je zgorela v tovornjaku. Radgonsko stran mejnega prehoda so obkolili teritorialci. Zloglasni poveljnik enote zavrača vse pogovore, prebivalci pa množično zapuščajo mesto.« (Mladina, 2.7.1991)

vojna.jpg
avtor fotografije: Boris Jaušovec (Večer)

mozaik

objavljeno v pionirčki

mozaik.jpg

Mozaik na fasadi OŠ Gornja Radgona so izdelale četrtošolke Tina, Nuša, Nives in Urša ter šestošolki Jana in Špela.

flash – prvi poskus

objavljeno v flešoteka

Saj vem, nekega dne se bomo temu vsi skupaj sladko smejali… 😉

underground : mainstream

objavljeno v vsakodnevnice

Zamislite si stavbo, imenovano Strip. Če je v kleti te stavbe alternativa, uporništvo, inovacija in eksperiment, potem najdemo na njenem podstrešju sijaj in slavo visokotiražnih izdaj, denar in varno življenje. Koliko nadstropij ima ta stavba in kako daleč je od kleti do podstrešja, pa je težko reči. Problem namreč nastane, ko je treba definirati, kaj je underground in kaj mainstream. Ali sta alternativni in underground strip eno in isto? Kdaj underground neha biti podzemlje? Alternativa in underground sta tudi v stripu postala vzdevka za vse, česar se ni dalo drugače označiti – nekaj, kar vsaj na prvi pogled ni videti komercialno, produkt risarskih posebnežev, ki z nekonvencionalnim pristopom do medijev niso našli založnika. Ali je potemtakem zaslužek tisti, ki deli stripovsko podzemlje in stripovske trende? Roberta Crumba, guruja stripovskega nonkonformizma so imenovali »Papež undergrounda«, ko je v 60-tih letih živel in potoval v prikolici, spotoma pa prodajal še svoje stripe – je v tem razredu tudi danes, ko dosegajo njegova zbrana dela milijonske naklade? Se nam morda ne zdi, da njegovi stripi naenkrat niso več tako inventivni in originalni kot včasih?

animacija

objavljeno v vsakodnevnice

tenis.gif

Izdelek sega še v moja daljna srednješolska leta, ko sem obiskoval krožek za animirani film. Danes pa sem posamezne sličice na celuloidni foliji poslikal kar s svojim digitalnim fotoaparatom ter jih združil v animirani gif.
V teh počitnicah sem si sicer zadal nalogo, da se naučim vsaj osnovnega dela v flashu (Sebek & BeTeK, že vnaprej hvala za pomoč 😉 ) ter do začetka naslednjega šolskega leta ustvarim tudi kakšno kratko risanko…

kresnik

objavljeno v slovan-pogan

Po starih šegah je danes kresna noč, jutri pa kresni dan. Praznik sega daleč nazaj v pogansko dobo in je bil nekoč prav gotovo najskrivnostnejši dan v letu, ognjeni praznik sonca. V starem koledarju je zapisano, da se deklicam, ki se rodijo na tisti dan, lahko da ljudsko ime Kresnica. Glavni junak številnih obredij in navad (zažiganje kresov, kotalenje gorečih koles, nošenje plamenic, obhodi kresnic itd. – naši predniki so verjeli, da bo njihov ogenj pomagal Soncu, ki zato ne bo omagalo in shiralo) v tem času je bil kresnik, pozitivno, vsestransko dobro bajeslovno bitje iz slovenske mitologije. Kresnik je zemeljski vladar, sin nekega sončnega ali ognjenega boga, po katerem je podedoval svetlobo, toploto in ogenj. Ciklus zgodb, ki se nanašajo na Kresnika, je najbolj kompletna zgodba kakega božanstva med vsemi Slovani (Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Celje 1930). V njih se je spopadel s svojim nasprotnikom v podobi demona v živalski obliki (zmaj, lintvor, tolovaj, pozoj, štrige, kače ali kačji kralj), da je dosegel nekaj dobrega za ljudi.
Nekateri raziskovalci slovenske in slovanske mitologije zato razlagajo Kresnika kot slovenskega Peruna, gromovnika (v popolnoma isti zgodbi se namreč pri drugih Slovanih, tako kot pri nas Kresnik, v boj s htonskim – lunarnim, negativnim božanstvom Velesom spusti Perun).

Ko je bil Kresnik še mlad, je pasel čredo na planini. Baš je malo zadremal, kar pride iz daljnih krajev njegov smrtni sovražnik, kačji kralj Babilon. Pokral mu je vse krave in jih odgnal daleč nekam v hribe in tamkaj skril v veliki gorski votlini. Kresnik po dolgem času dospe pred tisto votlino in udari s silno boklačo ob skalnata vrata. Mahoma privre na tisoče hudih duhov iz pečine; a čim se pokažejo ti duhovi na svetlem, se začne bliskati in grmeti. Kresnik je potolkel vse od prvega do zadnjega in takoj se je zvedrilo. Ko se je nato prikazal kralj Babilon, je pobil tudi njega. V votlini je našel svojo čredo in jo odgnal domov.

kresnik.jpg

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

25.jpg

k simulaciji kaosa

objavljeno v vsakodnevnice

Časopisni strip je bil v 19. stoletju prva oblika seznanjanja bralcev z novim medijem, kasneje imenovanim deveta umetnost. V naslednjih desetletjih (četudi se je težišče stripovskega izdajanja preselilo v posebne zvežčiče in albume) so časopisi razvijali in izpopolnjevali specifičen način pripovedovanja in risanja zgodbic, prilagojen dnevnim in tedenskim izdajam. Na straneh velike množice svetovnih časnikov, ki izdajajo klasičen časopisni strip v obliki dnevnih ali tedenskih pasic s približno tremi sličicami, so se in se še vedno prepletajo različne zvrsti humorističnega stripa, od burlesk do satir, ki črpajo ideje iz trenutnega družbeno-političnega dogajanja. Mnogi med njimi so doživeli globalno popularnost. Peanuts, Hogar Grozni, Wizard of Id, Calvin & Hobbes, Garfield in Dilbert so stripi, ki še znajo odlično ohraniti prvinsko sporočilo kratkega stripa in gaga.
V medijih – tako tiskanih kot digitalnih, polnih vedno bolj šokantnih novic, je prijetno videti svoje priljubljene like vsako jutro ali vsak začetek tedna za nekaj sekund ob prvi jutranji kavici. Postali so nam neke vrste prijatelji. Skrbi nas za njih, ko so v težavah; računamo, da bodo gledali na življenje iz bolj zabavnega kota kot mi, obstajajo zaradi nas samih. Svet stripov je enostaven in preprost, mala oaza stabilnosti v kaotični, vsakodnevno spremenljivi stvarnosti…

Moja Simulacija kaosa naj Te, slučajnospoštovani bralec/bralka tega bloga spomni, da je lahko življenje bolj črno in zapleteno, a tudi bolj smešno in zabavno, kot se zdi.

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

30.jpg

Next Page »