država Füdü

objavljeno v vsakodnevnice

Zakaj sploh Füdü ün nä rajä nüč? (odgovarjajo vüsokü svätnükü DoM, DoP, DoS, LoC in LoM)

DoP pravi: Država Füdü nima državnega zbora in zato tudi poslancev ne. Ker ni poslancev ni poslanstva. Ima pa visoki svet, v katerem sede in modrujejo svetniki. Vprašanje bi se zato moralo glasiti, v čem je svetost Füdü. Neskromen, a povsem resničen odgovor bi bil v duhu in življenju svetnikov, kajti oni so svét, odsev in smer Füdü.
DoM pravi: FüDü je zrcalo smisla in kot tak ima pozitivno (od nič večjo) vrednost. In ker je več kot nič več kot nič, je FüDü in ne raje nič.
DoP pravi: Füdü je nastal z razlogom, ko so pametni ljudje imeli v določenem trenutku v rokah prazen nič. S Füdü so ti ljudje praznine niča zapolnili. Füdü je zapolnitev niča in hkrati njegova izpolnitev. Če bi ne bilo v nekem trenutku nič, bi ne bilo Füdü. A od Füdü nazaj k nič poti ni več.
LoC pravi: Boljä jä ümätü präd sabo poln kozaräc duha kot praznäga ün prav tako jä läpšä ümätü v žüvljänju FüDü kot praznüno ün nüč. Boljšä, läpšä, globljä, dünamüčno, z vsäbüno, z duhom, s prüjatäljü ün s sovragü.
LoM pravi: Tako pač je.
DoM pravi: Füdü je instrument/vzvod, ki varuje človeško družbo na Zemlji pred popolnim razkrojem.
LoC pravi: Poslanstvo FüDü jä üzvästü čüm väč uspäšnüh opäracüj Fü ün svät s täm prüblüžatü Dü.

http://www.fuedue.org/

boršč (ukrajina)

objavljeno v kulinarika

sestavine:
– govedina
– zelenjava: čebula, korenček, krompir, rdeča pesa, zelje, česen
– jušna osnova (goveja juha)
– lovorov list
– sol, poper
– paradižnikova mezga
– kisla smetana

Rdečo peso in zelje narežemo na trakce, krompir in korenček na kockice. Čebulo in korenček popražimo na olju ali maslu, dodamo narezano rdečo peso in paradižnikovo mezgo ter dušimo 10 minut. Prilijemo jušno osnovo, dodamo kuhano govedino (narezano na kocke), zelje in krompir ter lovorov list. Na zmernem ognju kuhamo, dokler se krompir ne zmehča, začinimo po okusu. Pred koncem kuhanja dodamo še na drobno narezan česen in potresemo s peteršiljem. V boršč tik pred postrežbo dodamo še žlico kisle smetane.

fuzbal

objavljeno v vsakodnevnice

Po današnjem mučenju žoge, ki so se ga v Skadru šli naši in Albanci, lahko ugotovimo, da je slovenski nogomet zelo podoben slovenskemu filmu. Zadeva mora trajati najmanj 90 minut, vsebina ne ponuja nikakršne akcije, obrazi igralcev so trpeči in večina ne ve, kaj tam pravzprav sploh počnejo. Edina svetla izjema je bil pred leti Rudonja, ki mu je mati v rosnih letih dejala: ” Teci sinko, teci “…

panjska končnica

objavljeno v pionirčki

panjska.jpg

Leon, 11 let (likovna delavnica za nadarjene)

globalno segrevanje

objavljeno v vsakodnevnice

Zadnje čase dobivam v svoj e-poštni predal vse več alarmantnih PowerPoint sporočil o tem, da nas bo že čez nekaj desetletij pestilo strahovito pomanjkanje vode, planet Zemlja pa bo praktično spremenjen v puščavo.
No, segrevanje ozračja in taljenje ledenikov je dejstvo, ki mu ne gre oporekati… Tako svetovni znanstveniki kot tudi Al Gore v svojem z oskarjem nagrajenem dokumentarcu pa omenjajo verjetnost, da bi se zaradi taljenja ledenikov ter posledično velikih količin sladke vode iz talečega se ledu Grenlandije in severnega pola prekinil Zalivski tok, ki dovaja tople morske tokove severni Evropi. To bi povzročilo tudi novo ledeno dobo v Evropi, topljenje ledenikov po vsem svetu pa bi seveda predvsem občutno povečalo nivo vode v oceanih (v zadnjih 100 letih se je globalni nivo morske gladine dvignil za 15 do 30 cm). Zaradi topljenja ledu na obeh polih znanstveniki pričakujejo, da se bo gladina morja še v tem stoletju dvignila od 30 do 60 cm (tisti bolj pesimistični napovedujejo celo za 6 metrov!), kar bi že pomenilo uničujoče poplave in poplavljanje vseh obalnih območij na planetu.

In to so zelo spodbudne novice za rešitev vprašanja piranskega zaliva! Čez 100 let namreč ne bo več savudrijskega rta in Slovenija bo imela prost vstop v mednarodno morje – če ne bo vstop seveda možen že v Rižani. 🙂

simulacija kaosa

objavljeno v stripeki

84.jpg

vampi

objavljeno v vsakodnevnice

Me zanima, če bom kdaj zbral pogum in še enkrat poskusil vampe. Enkrat sem jih, ko sem bil še srednješolec ali nekaj takega, pa so se mi zdeli nagravžno neokusni. Ampak menda so dobri, če so dobro pripravljeni, poznam kar nekaj ljudi, ki se jim zdijo vampi okusni. A je možno, da tisti vampi, ki sem jih jaz poskusil, ko sem bil še srednješolec ali nekaj takega, niso bili dobro pripravljeni? Mogoče so bili stari, ali pa ne dovolj skuhani. Ne vem niti točno, kje in kdaj sem jih jedel. Pri nas doma nihče nikoli ne skuha vampov, v gostilni jih pa ne bi naročil, kajti če mi ne bodo všeč, jih bom moral pustiti in naročiti kaj drugega, pa se mi zdi škoda denarja. Pa tudi tak odnos do hrane je neprimeren, saj je v Afriki veliko lačnih otrok, ki bi z veseljem pojedli tiste vampe. Tudi v zakotnih vasicah ukrajinskih Karpatov sem videl veliko malih raztrgancev, ki bi bili vampov gotovo zelo veseli. Naj jih mar pošljem v Ukrajino, če mi ne bodo všeč? Ampak ena porcija vampov najbrž ne bi nasitila mnogo otrok…

zadnji dan letošnje smučarske sezone

objavljeno v vsakodnevnice

crna.jpg

smučišče Črna na Koroškem